Kristjani z današnjo prvo adventno nedeljo začenjajo adventni čas, ki zanje predstavlja čas pričakovanja in priprave na božič, dan Jezusovega rojstva. Hkrati se z adventom začenja novo cerkveno leto. Po cerkvah in mnogih domovih so pripravili adventne vence, na katerih bodo vsak teden prižgali po eno dodatno od štirih sveč.
Adventni čas, poimenovan po latinski besedi advent, ki pomeni prihod, se bo zaključi s četrto adventno nedeljo 24. decembra, na predvečer božiča.
Najpogostejše zunanje znamenje tega časa je adventni venec, ki je razširjen tudi med neverujočimi. Spleten je iz zimzelenih vej, ki simbolizirajo življenje in Jezusov prihod. Sveče naj bi bile vijolične ali bele, saj vijolična barva predstavlja upanje in je tudi sicer najbolj značilna za adventni čas, venci pa naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja.
Bolj kot zunanjo pripravo sicer v Cerkvi v adventnem času poudarjajo duhovno pripravo na prihajajoči praznik. Ta naj bi se kazala v osebni molitvi, prejemu zakramentov, postu in dobrih delih. Hkrati naj bi ta čas nagovarjal k veseljem nad lastnim življenje.
Nekateri pravoslavni kristjani, med njimi tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve, zaradi uporabe drugačnega koledarja božič praznujejo 7. januarja. Na božič se pripravljajo s postom, v tem času pa naj ne bi uživali mesa (razen rib) in mlečnih proizvodov.
