ZGODBA O ZLATI RIBICI IN EUGENIJI: Ribica bi lažje zarisala nove širše meje naše države, kot pa polepšala Eugenijo

0
2407

V včerajšnji izdaji revije Reporter razkrivajo sporne družinske povezave novinarke Eugenije Carl s ključnimi akterji zgodbe o domnevni črni gradnji družine Vitoslava Türka v Parecagu.

V zgodbi, kjer naj bi družina Vitoslava Türka v Parecagu zgradila vilo, čeprav so imeli gradbeno dovoljenje samo za gospodarski objekt in je samooklicana “nadnovinarka” javnost zavedla, da gre za črno gradnjo, ima ključno vlogo vodja urada za okolje in prostor občine Piran Manca Plazar, ki v prispevku Eugenije nastopa na škodo Türkovih.

Vir: Reporter

Po poročanju Reporterja je vodja urada za okolje in prostor v piranski občini Manca Plazar sedanja žena Borisa Kočevarja, ki pa je prej opravljal isto funkcijo kot jo sedaj njegova žena in je bil zato v celotno zadevo okrog Türkove vile tudi vpleten. A prav ta Kočevar pa je nekdanji mož Eugenije, s katerim imata tudi sina. Še bolj prisrčni pa so dobri in ljubeči odnosi v tej celotni družinski povezavi, kot ugotavlja novinar, kar je zavoljo otrok ločenih staršev pri nas prava redkost in je nedvomno hvale vredno.

Pa vendar, do tukaj vse lepo in prav, dokler govorimo o skoraj pravljičnih odnosih ne le med nekdanjima partnerjema, ampak celo med “bivšo” in “novo” ženo, ki naj bi bili po poročanju revije Reporter pravi prijateljici.

Konflikt interesov po Eugenijino

Celotna zadeva pa ima črn madež nekje drugje. Kot so zapisali v reviji, v tej zgodbi nikakor niso sporni dobri odnosi med Eugenijo, njenim nekdanjim možem in njegovo sedanjo ženo, pač pa obremenjena novinarka, ki se kljub konfliktu interesov ni izločila iz teme, o kateri je poročala.

Zato so pri Reporterju na odgovorno urednico informativnega programa RTV Slovenija Jadranko Rebernik naslovili vprašanje, ali jo je Eugenija ob razkritju te zgodbe seznanila s svojimi družinskimi povezavami ter ali se tudi njej ne zdijo sporne z vidika konflikta interesov. Urednica je pojasnila, da je Eugenija o tem ni obvestila.

To, da se Eugeniji ne zdi prav nič vprašljivo, da svoje lastne družinske povezave izrablja za »samopotrjevanje« svojega novinarskega poklica, nas niti ne čudi, saj je že nemalokrat dokazala, da je pripravljena iti preko trupel. Vse za pompozno zgodbo, pa čeprav ni v njej niti kančka resnice. Vse v bolehni želji, da bi nahranila svoj ego. Na žalost pa to počne na zelo puhel način. Dejstvo je, da Eugenija med nenehno hojo po konici noža v svojem bombastičnem poročevalskem slogu nemalokrat iz nam vsem znanega pristranskega poročanja zavije tudi v povsem lažno predstavljene zgodbe, ki jih javnosti razkriva kot sveto resnico.
Zlata ribica bi lažje zarisala nove širše državne meje, kot pa polepšala Eugenijo. Foto: fotomontaža ekoper.si

Zlata ribica prosi za zemljevid

Pa ji kdo še sploh verjame? Po odzivih na komentarjih na različnih spletnih portalih in družbenih omrežjih dobi povprečen bralec kaj kmalu občutek, da njenim velikokrat vse prevečkrat namišljenim zgodbam teče voda že močno v grlo.

Ivan Korošec je v svojem komentarju na portalu reporter.si svoje mnenje ubesedil v prav posrečen vic:

Če sodimo po evolucijskem razvoju Eugenijinega “objektivnega raziskovalnega novinarstva”, bo sleherni Slovenec kaj kmalu lažje verjel v govoreče zlate ribice, kot pa člankom Eugenije Carl, “cvetu slovenskega novinarstva”, ha, ha, ha …