DomovNoviceEKSKLUZIVNO: Izčrpen intervju župana Borisa Popoviča o aktualnih temah (2. del)

EKSKLUZIVNO: Izčrpen intervju župana Borisa Popoviča o aktualnih temah (2. del)

Novice Preglej vse novice
Deli vsebino

V celoti objavljamo izčrpen intervju koprskega župana Borisa Popoviča, ki je bil objavljen v reviji Reporter, 22. maja 2017 in se navezuje na aktualne teme. V drugem delu najdaljšega intervjuja se je župan dotaknil problematike ustanovitve občine Ankaran in posledic, ki jih je ta ustanovitev prinesla koprski občini, Zorana Jankovića, Boruta Pahorja, Dušana Črnigoja, investicijskih načrtov za obalno cesto ter še drugih investicij, ki jih v občini načrtujejo.

Ankaran je glede na število prebivalcev (okoli tri tisoč) bogata občina. Njihovi prihodki 7,5 milijona evrov so primerljivi s prihodki občine Mengeš iz razvitega dela osrednje Slovenije, pri čemer ima občina Mengeš dvakrat več prebivalcev. Kdo se masti na denarju občine Ankaran?

Ustanovitev občine Ankaran je ena največjih neumnosti, kar jih je slovensko ustavno sodišče storilo v zgodovini svojega obstoja. Poznam kar nekaj predsednikov ustavnih sodišč v drugih državah in vsi se čudijo, da je kaj takega sploh mogoče, ta primer celo obravnavajo kot primer nedopustne prakse na nekaterih pravnih fakultetah v sosednjih državah. Prihodki občine Ankaran v primerjavi z Ljubljano so takšni, kot da bi imela Ljubljana na leto okoli 900 milijonov evrov prihodkov in če vemo, da je proračun Mestne občine Ljubljana težek 300 milijonov, to pomeni, da bi Ljubljana lahko razpolagala s kar 600 milijoni evrov dodatnega naložbenega kapitala vsako leto, da bi bila primerljiva z Ankaranom. Zamislite si, da bi imel Zoran Janković v enem štiriletnem mandatu na razpolago 2,4 milijarde evrov več, kot jih ima zdaj. To bi bilo nekaj neverjetnega, verjetno bi do zdaj v Ljubljani že pločniki govorili in to v najmanj petih jezikih. V poslovanje Ankarana se ne mešam, imam dovolj dela s poslovanjem MOK, želim jim vso srečo. Naša občina izgublja na račun občine Ankaran po cca. pet milijonov evrov letno, med drugim zaradi manjše koncesnine od Luke in manjšega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Boris Popovič: “Nisem lastnik občine, kralj, cesar ali sodnik s trajnim mandatom. Moj mandat traja štiri leta, v tem času moram nekaj narediti, moram biti odločen.” Foto: Primož Lavre/ Reporter

V Reporterju smo pisali tudi o poslovanju MOK z Evropskim centrom za reševanje sporov nekdanje predsednice LDS Katarine Kresal. Kaj koristnega je center od Kresalove naredil za Koper za dobrih 240 tisoč evrov, kolikor ste jim skupaj izplačali v zadnjih treh letih?

Za MOK so zoper škodljivo ustanovitev občine Ankaran na tem Centru storili vse, kar je bilo možno, angažirali so vrsto vrhunskih pravnih strokovnjakov, doktorjev znanosti, ki so pisali pravna mnenja. Mi nismo potrebovali zgolj odvetnikov, oziroma jih v tem primeru sploh nismo potrebovali, potrebovali smo doktorje znanosti, ugledne profesorje, strokovnjake, do katerih mi kot občina nismo imeli dostopa. Med njimi je bil tudi Miro Cerar, ki je tedaj delal tisto, kar nedvomno zelo dobro zna. O njem ne mislim nič slabega kot o človeku, ravno obratno, zelo ga spoštujem, vendar bi po mojem skromnem mnenju moral ostati oz. delati tisto, kar najbolje zna. To pa je ustavno pravo. Državni zbor je sprejel celo resolucijo v tem primeru, ki je brez pomoči tega centra ne bi dosegli nikdar. Res pa je, da je tedanji predsednik Državnega zbora Janko Veber enostavno ignoriral zakonodajo, se požvižgal na glasovanje DZ in voljo poslank in poslancev ter enostavno samovoljno razpisal volitve v Ankaranu. Namesto, da bi mu sodili, se sprašujemo kaj je naredil Evropski center za reševanje sporov. Dokončal je delo ustavnih sodnikov in pomagal narediti koprski občini dolgoročno ogromno škodo.

Nekateri vas zaradi načina županovanja primerjajo z avtoritarnim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Vam ta primerjava godi, ali se z njo ne strinjate?

Z Zoranom Jankovićem se že dolgo poznava, sva prijatelja ter se vzajemno spoštujeva. Sva povsem drugačna tipa človeka, tudi drugače delava, oba pa sva pri svojem delu izredno učinkovita. Glede avtoritarnosti naj povem: na demokratične volitve greš s svojim programom in s svojim obrazom. In če ti volivci namenijo večino oz. nama dvema celo veliko večino glasov je normalno, da do volivcev čutiš dolžnost, da ta program tudi izpelješ v največji možni meri in si ne vedno znova izmišljuješ zakaj se nekaj ne da. Ti si obljubil, da boš to naredi, zdaj pa se potrudi in uresniči obljubo v največji možni meri, čimprej in čimbolje. Nisem lastnik občine, kralj, cesar ali sodnik s trajnim mandatom. Moj mandat traja štiri leta, v tem času moram nekaj narediti, moram biti odločen. Kakšno stvar bi v Ljubljani naredil drugače kot Janković, on bi najbrž oz. prav gotovo kakšno stvar izpeljal drugače v Kopru. Gotovo sva nekaj oz. lahko za oba skromno rečem, naredila sva precej in mislim, da sva oba, vsak po svoje, na najino minulo delo in rezultate lahko upravičeno ponosna.

Pred dvema mesecema je bila zaprta za avtomobilski promet štiri kilometre dolga obalna cesta med Koprom in Izolo, kar je velik plus tako za domačine kot turiste in velika priložnost. Kakšne načrte imate s tem obalnim pasom, katere investicije?

Veliko let smo se borili, da bi prišli do tega prostora. Še preden sem postal župan, je bilo naši občini obljubljeno, da bo ta cesta po izgradnji predora Markovec zaprta za motorni promet in bo na razpolago občinama Koper in Izola za rekreacijo, kopanje, promenado, turizem… Po izgradnji predora je vlada pozabila na obljube. Po velikih mukah, prepričevanjih in dokazovanjih so sicer zelo težko, odgovorni končno le razumeli, da je zaprtje obalne ceste motornemu prometu enostavno nujno in za celo državo, ki ima tako malo kilometrov obale, izredno pomembno. Nikakor nimamo v načrtu čez noč vse pozidati, ravno obratno. Želimo si zelo preudarno in zelo počasi hiteti, da bi ta prostor, ki smo ga pridobili s tako težavo, res našim krajem pomenil veliko dodano vrednost v prihodnje. Z relativno majhnimi sredstvi bomo to območje začasno uredili tako, da bo čim bolj prijetno uporabnikom tega prostora, to je pešcem, kolesarjem, rolerjem, kopalcem in drugim s tem, da bomo že v kratkem namestili pitnike, javne sanitarije, tuše, javno razsvetljavo, uredili valobran, še dodatne signalizacije, po potrebi hitrostne ovire zaradi 25k…

Ko sem imel z vami intervju pred nekaj leti, ste kritizirali tedanjo vlado Alenke Bratušek, da se ne loteva velikih investicij, ker bi te zagnale gospodarstvo. Zdaj ga poganjajo izvozniki in dosega kar lepo tri odstotno rast, s čimer se ponaša vlada. Ste na področju gospodarstva zaznali kakšne pozitivne vladne ukrepe?

Gospodarstva niti slučajno niso zagnali oni, pač pa naši sposobni izvozniki, posebej tisti v avtomobilski industriji, ki je trenutno v znatnem vzponu. Toda, Slovenija bi lahko rasla neprimerno bolje, če bi vlada seveda imela za gospodarstvo posluh, pa tudi znanje.

Pri izvozu je tako, da kupiš repromaterial v tujini, za kar v Sloveniji ne plačaš DDV-ja, nato ta repromaterial predelaš in izdelaš polizdelke, jih prodaš in izvoziš v tujino, pri čem se spet ne plača DDV. Tega glavnega davka država na ta način ne dobi, res pa dobi dohodnino, zdravstvene in socialne prispevke in vse ostalo kar gre zraven in česar seveda niti slučajno ni malo. Izvozniki ravno tako plačujejo elektriko, vodo, komunalne storitve, pošto, telefonijo, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, …

Edini izvoz, ki generira DDV, je turizem, za katerega moramo narediti še neprimerno več, kot že naredimo. Zakaj govorim o izvozu, zato ker tuji turisti, ki so pri nas v večini zaslužijo svoj denar v tujini in ga prinesejo k nam, tukaj plačujejo sobe, kosila, večerje, pijačo, oblačila, obutev, gorivo in vse ostalo z DDV-jem, ki se v tem primeru ne poračunava, ampak je za plačnika čisti strošek, za državo pa čisti prihodek. Zato sem trdno prepričan, da je treba na tem področju absolutno narediti več in tudi, da se v naši državi zaradi danosti, ki jih imamo, da narediti mnogo, mnogo, mnogo več.

Ne smemo pa niti slučajno pozabiti na notranjo trgovino, torej na domačo potrošnjo. Ljudje morajo nekaj zaslužiti, da lahko porabijo in če porabijo, se denar obrača, od tega imamo vsi korist, podjetja proizvajajo, gostinci delajo, trgovine prodajajo… Ne smemo računati le na izvoz. Poglejte kakšno kardinalno napako je naredil Borut Pahor v vlogi predsednika vlade. Uvedel je popolnoma novo zvrst gospodarstva in ekonomije in to je varčevanje na vseh področjih in za vsako ceno. To neumnost bomo žal še dolgo, dolgo plačevali in po njegovemu mandatu sem resnično mislil, da take nesposobne vlade, ki v gospodarstvu res nima tri čiste, hvala bogu ne bomo imeli nikdar več, saj je to enostavno nemogoče. Pa smo dobili Alenko Bratušek, pa zdaj Metoda Dragonjo s svojimi Metodami, za katere verjamem, da čudijo tudi njega samega, ha,ha…

Naš premierski talent Borut Pahor je striktno varčeval, namesto, da bi v času krize zagnal nujne infrastrukturne investicije s strani države, kot so ceste, železnice, mostovi… To bi nas po krizi postavilo na pol position za nadaljnji gospodarski razvoj po splošni globalni finančno-gospodarski krizi, namesto tega smo zaradi nevednosti in gospodarske neuke vlade uničili Primorje, SCT, Vegrad, Kraški zidar… Zaprli smo Dušana Črnigoja iz Primorja, pri tem pa uničili podjetje, znanje, reference… Koliko let je Črnigoj plačeval in skrbel za tisoče in tisoče zaposlenih, njihove družine, nato pa namesto, da bi mu kot država priskrbeli bančne garancije za že pridobljene dobičkonosne posle v tujini, smo ga raje poslali v zapor. Sramota.

Boris Popovič: “Če se po učinkovitosti in uspešnosti primerjamo z našo državo smo mi za njih Boing747. Res imamo kredite, a so zelo ugodni, plačujemo nizke obresti, nikoli nismo zamudili niti enega obroka niti za en dan, tako da mislim oz. vem, da je naše poslovanje zgledno.” Foto: Primož Lavre/ Reporter

Kaj, mar naj bi nemoteno počel kazniva dejanja, vse kar bi hotel?

Ne, ampak delal je tisto, kar so mu dopustili. Če že umakneš takšnega direktorja, ne smeš uničiti firme, to je noro in bolano. In verjemite mi, bil je ne dober, ampak odličen direktor. Državne banke mu niso hotele več dajati bančnih garancij za že dogovorjena dela v tujini. Bil sem zraven, ko je osebno govoril s tedanjim premierjem Borutom Pahorjem, ki mu je vse obljubljal, naredil in uredil pa seveda nič. Primorje niti slučajno ni bila prezadolžena družba in godna za stečaj. Tri tisoč ljudem je moral zagotavljati delo in to je počel na način, kot se je to v Sloveniji sploh lahko delalo. Mar je bolje poslati tri tisoč delavcev na cesto? Zakaj je bilo potrebno uničiti gradbeni sektor v Sloveniji? Ker so šli delavci na cesto, smo jim morali plačevati socialne transferje in jim jih v veliki meri plačujemo še danes v približno istih zneskih kot bi jih plačevali, da bi delali in ustvarjali, jih danes plačujemo, da ne delajo. Tako seveda ne gre in to se nam tudi pozna, hvala Borutu.

Kdor misli, da bo popolnoma odpravil sivo ekonomijo, je norec in noro se je na vse pretege ukvarjati s tem. Ukvarjati bi se morali s preprečevanjem črne ekonomije, pravega kriminala – zoper preprodaje drog, orožja, terorizma… A veste, da hodi z naših krajev vsak dan kar nekaj avtobusov žensk čistiti v Trst, da vsaj nekaj zaslužijo, da lažje preživijo, da lahko pomagajo otrokom, vnukom…? Denarja ne smejo dati niti na banko, ker je po naši zakonodaji pridobljen na črno. Zakaj ne bi spremenili zakonodaje in uvedli pavšale tudi za take primere in jih država ne bi rabila obravnavati kot kriminalke, lahko bi imele denar na banki, lahko bi na osnovi tega tudi dvignile kredit za kakšno stanovanje, za otroke ali vnuke…?

Če se vrnem na Primorje – še danes se razprodaja njihovo premoženje po nekajkrat nižji vrednosti, kot bi bilo vredno, če do stečaja ne bi prišlo. Zakaj je bilo treba Primorje Ajdovščino pahniti v stečaj, mi ne bo nikoli jasno. Morda zato, da je bil Dušan Črnigoj leto dni knjižničar v zaporu?! Kaj imamo državljanke in državljani od tega, da se zaradi načrtnega uničenja enega direktorja pošlje tri tisoč delavcev domov, brez nobenih prihodkov in brez nobene bodočnosti?!

Leta 2012 je imela MOK največji presežek prihodkov nad odhodki v proračunu med vsemi občinami- 8,9 milijona evrov. Za letos ste predvideli okoli sedem milijonov evrov primanjkljaja, torej 55 milijonov evrov prihodkov in 62 milijonov evrov odhodkov. Zakaj je prišlo do tega preobrata?

Pri tem ne moremo gledati zgolj letno raven, zgodil se nam je namreč izpad dohodkov zaradi Ankarana, vendar takrat, ker smo bili primorani poslovati z dvanajstinami, enostavno nismo mogli investirati v ničesar in občina je praktično razvojno mirovala, ukvarjali smo se samo z delitveno bilanco in z željami Ankarana. Skratka, groza, kakšne neodgovorne ljudi imamo na najbolj odgovornih mestih v naši državi. A mislite, da so se morda tej ljudje, ki so odgovorni za tako veliko škodo, ki so jo povzročili s svojim odločanjem o stvareh, ki jih v resnici ne poznajo in jim tudi niso blizu, kdaj spraševali, kaj povzročijo s svojimi odločitvami in kakšne posledice le-te povzročijo. Zdaj, ko smo se končno rešili primeža imenovanega Ankaran, imamo seveda spet ogromno naložb in logično, posledično tudi primanjkljaj, ki pa ga črpamo iz preteklih let, kjer smo imeli presežek, ker kot sem že povedal, nismo mogli izvajati novih investicij. Vlagamo v nove vrtce in šole, njihove dograditve, novogradnje, delamo novi pokriti olimpijski bazen, v centru mesta gradimo novo garažno hišo, uredili bomo nov mestni park med Koprom in Semedelo, vlagamo v nova igrišča, v vodovode, kanalizacijo, nove cestne odseke, krožišča, javno razsvetljavo, nove pločnike, obnavljamo fasade, strehe, spomenike, širimo pokopališče, obnavljamo vežice, urejamo in širimo pasji azil, širimo zavetišče za brezdomce, in še in še. Skratka menim, da za današnje razmere in v državi, ki je ekstremno birokratsko in negospodarno usmerjena, smo zelo uspešni. Če se po učinkovitosti in uspešnosti primerjamo z našo državo smo mi za njih Boing747. Res imamo kredite, a so zelo ugodni, plačujemo nizke obresti, nikoli nismo zamudili niti enega obroka niti za en dan, tako da mislim oz. vem, da je naše poslovanje zgledno.