KOLUMNA: Koprska renesansa

0
522

Koper je prenovljen in prerojen. Poleg domačinov, ki smo to renesanso lahko spremljali korak po korak, to sedaj iz leta v leto ugotavljajo tudi domači in tuji turisti. Koper se je iz nekdaj sivega pristaniškega mesta preporodil v živ turistični biser. Zadnje v nizu priznanj, razglasitev za Evropsko destinacijo odličnosti, pa je pokazalo tudi preporod kulturnega turizma.

Ko sem hodil v Koper v srednjo šolo, sem komaj čakal konec pouka, da lahko zbežim iz tedanje sivine mesta. Pred leti pa smo se z družino preselili v to danes moderno in ambiciozno mesto. Od šole prek moderne infrastrukture in ponudbe pa do izjemne urejenosti kraja … vse to nas je pritegnilo in iz dneva v dan uživamo v standardu življenja, ki nam ga omogoča novi Koper.

Poleg standarda življenja, ki ga živimo krajani, pa mesto sedaj navdušuje tudi turiste. Prva priznanja je Koper dobil, ko so ga za najbolj urejeno destinacijo izbrali gostje iz potniških ladij.

Čistost ulic in pestra ponudba sta navdušila obiskovalce, ki si med svojim dopustom ogledajo najlepša jadranska mesta. Kako smešno sedaj zvenijo pomisleki o potniškem turizmu, ki jih je pred leti politikantsko izrekla tedanja ministrica Darja Radič. Kako smešno zvenijo očitki o domnevno dragih obiskih Miamija, kjer je župan Boris Popovič s svojo ekipo odprl zgodbo potniških ladij. Vprašajte trgovce in gostince v mestnem jedru, kako pomembni so za njih ti turisti.

Novo priznanje Kopru pa je pokazalo, da je bila uspešna tudi kulturna politika občine. Za to priznanje ni dovolj le prenova starega beneškega mesta, kjer je seveda še vrsta nalog. Pomembne so predvsem dobro delujoče kulturne institucije in ljudje, ki jih vodijo. Prenova kulturne dediščine je le prvi korak, pomembno pa je predvsem, kako na ustrezen način to dediščino monetizirati.

Med številnimi zaslužnimi za kulturni razvoj Kopra je za kulturni turizem zadnja leta pomembno tudi delovanje Pokrajinskega muzeja. Pod vodstvom Luke Jurija je muzej dosegel zavidljivo raven modernega marketinga na področju kulture ter z inovativnimi projekti in dogodki predstavlja mestno dediščino turistom. To mogoče moti nekatere konservativne kroge, ki jih zanima samo arhiviranje dediščine in sta jim marketing in komercializacija tuja. Toda prav prodaja dediščine s kulturnim turizmom v naš kraj prinaša denar za prihodnjo skrb in prenovo tega, kar so nam pustili predniki.

Renesansa Kopra se bo nadaljevala prav zato, ker je prva faza preporoda poleg visokega standarda življenja krajanov dosegla tudi uvrstitev Kopra na turistični zemljevid. V prihodnjih letih se bo že odličnemu kulturnemu turizmu pridružil še športni in medicinski turizem. Za razvoj blaginje kraja pa bo ključno, da se poleg dobro delujočih javnih institucij v zgodbo vključi čim več privatnih iniciativ. Občina je tlakovala pot za podjetniški razcvet. Sedaj je ključno, da se privatni investitorji pridružijo v prihodnjih korakih koprske renesanse.

Sebastjan Jeretič