Številni me sprašujejo, kaj se dogaja okrog drugega tira in kako se je lahko ta projekt tako zapletel. Potem ko smo morali najprej močno pritiskati na vlado Mira Cerarja, da je sploh spoznala pomen tega projekta za Slovenijo, saj je bila sprva proti, je njegova ekipa projekt tako zapeljala, da se mora sedaj celotna slovenska javnost dvigniti na noge, da prepreči veliko neumnost.
Najprej naj bo jasno naslednje, prav v Kopru smo najbolj zainteresirani za ta projekt, saj bomo prav mi imeli od tega največ. In prav dejstvo, da je koprski občinski svet soglasno podprl referendum proti konkretnemu zakonu o izgradnji in upravljanju drugega tira, je jasen signal, da je s tem zakonom nekaj narobe.
Glasovanje za predlagano deklaracijo 27:0 (svetniki SMC so bojkotirali sejo in se niso želeli soočiti argumentov) je zelo močno sporočilo tako lokalni kot državni javnosti. Tudi dejstvo, da se v koaliciji proti nespametnemu pristopu te vlade k temu projektu znašla tako široka paleta političnih strank, vse od Združene levice do SDS, je močno sporočilo. Da sploh ne omenjam kritičnosti Luke Koper, zaradi katere se ta projekt sploh dela.
Kaj je glavni problem vlade Mira Cerarja?
To ni pomanjkanje izkušenj, ker je to jasno. Ljudje so hoteli nove obraze in ti so seveda neizkušeni. Glavni problem je njihova arogantnost, njihovo vzvišeno poskakovanje po oblakih in prepričanje, da so navkljub pomanjkanju izkušenj edini pametni in da samo oni vedo kako in kaj. Glavni problem je pomanjkanje komuniciranja, ki je bistvo pametne politike. Ta vlada pa vse od prometnega ministra do zdravstvene ministrice ne posluša nič in nikogar.
Prepričani so, da so popili vso pamet tega sveta in da sami najbolje vedo, kako se vodijo tako zapleteni politični projekti kot je drugi tir.
Začelo se je s prepričanjem ministra, da tega projekta Slovenija sploh ne potrebuje. Po močnih pritiskih se je vlada premislila in čez čas celo postavila ta projekt kot svojo ključno prioriteto v tem mandatu. Huda pirueta. Nadaljevalo pa se je z ignoriranjem celotne stroke, ki je ministru dopovedovala, da izgublja čas, ko je prvi dve leti mandata vrgel proč z iskanjem nebuloznega zasebnega investitorja, čeprav so vsi, pravi vsi strokovnjaki dokazovali, da v celem svetu ni enega samega primera javno-zasebnega partnerstva pri takih železniških projektih.
Pa je končno vlada tudi sama to ugotovila in naredila še eno pirueto. No in smo že upali, da je konec izgubljanja časa in da je po nekaj letih tudi vladi končno jasno, da je infrastruktura steber moderne države, tako kot šolstvo, zdravstvo… Pa smo se motili. Spet so zaplesali po svoje.
V Kopru se najbolj zavedamo, kako pomemben in ekonomsko upravičen je projekt drugega tira. Vendar pod enim pogojem: da se projekt tudi ekonomsko pametno izvede.
Župan Boris Popovič je javnosti že večkrat predstavil dejstva o realnih stroških izgradnje in izračune na podlagi zakona, ki ga moramo na referendumu zavrniti. Te ocene niso kar tako prek palca, kot namiguje premier Miro Cerar, ki vztraja pri temu, kar so mu servirali njegovi sodelavci. Te ocene so realne na podlagi konkretnih ocen stroškov po popisu del. Ocene so izračunala konkretna podjetja, pa ne le kitajska, temveč tudi podjetja iz regije, ki v Sloveniji že izvajajo dela na avtocestnem programu in bodo svojo ponudbo oddala tudi na razpisu, ko bo do njega končno prišlo. To so dejanske ponudbe gradbenih podjetij, medtem ko premier operira s salonskimi revizijami in študijami, ki so projekt napihnile do neverjetnih višin.
In zakaj minister in premier nimata teh dejanskih ponudb? Zato, ker zanje nista nikogar vprašala. Namesto najbolj realne ocene stroškov, ki bi jo podala podjetja, ki imajo reference, raje vztrajajo pri salonski oceni stroškov.
Še več, čez noč so spravili skupaj zakon, ki celotno zgodbo še dodatno zaplete. In zato je pomembno, da najprej oddamo svoj podpis za izvedbo referenduma in nato ta zakon zavrnemo. V zakonu je ekipa okrog Mira Cerarja nastavila borše za nekaj milijard evrov. Da, nekaj milijard.
Ne samo, da je realna ocena stroškov precej nižja, tudi koncept investicije je slab. Obstajajo boljše alternative, a aroganca in trma te vlade vse predloge gladko zavrača. Samo en primer.
Luka Koper bi za ta tir plačevala najmanj deset milijonov evrov letno za celih 45 let. Torej skupaj 450 milijonov evrov. Kaj je problem? Da ji bo vlada ta denar pobrala kot takso. Zakaj ta denar ne bi bil neposreden vložek Luke Koper v projekt in bi bila na podlagi tega denarja soinvestitor in soupravljavec drugega tira. Enako velja za Slovenske Železnice. Zakaj namesto taks in davkov njihov prispevek ne šteje kot sovlaganje? In tako naprej.
Vrsta razlogov za to, da daste svoj podpis za referendum in da nato skupaj v velikem številu jasno in glasno zavrnemo to novo norost. Nujna izgradnja drugega tira pa bo počakala eno pametnejšo vlado.
Sebastjan Jeretič
