Koprska škofija letos obeležuje 40. obletnico obnovitve in razširitve. Obletnico so danes obeležili s slovesno mašo, ki jo je v koprski stolnici vodil apostolski nuncij Juliusz Janusz, udeležil pa se je, je tudi škof dr. Jurij Bizjak. Slovesni maši je danes prisostvoval župan Mestne občine Koper Boris Popovič.
Poleg župana Mestne občine Koper so se slovesne maše udeležili tudi župan Kobarida Robert Kavčič, župan Tolmina Uroš Brežan, vipavski župan Ivan Princes, pivški župan Robert Smrdelj, župan občine Miren – Kostanjevica Mauricij Humar in podžupan Komna Valter Ščuka. Koprska škofija namreč sega vse do Kobarida.
Zgodovinski zapisi na škofijo v Kopru nakazujejo že v 6. stoletju. Pisma papeža Gregorja Velikega, nastala leta 599, namreč omenjajo koprskega škofa, zaradi česar predvidevajo, da je škofija nastala nekaj let prej. Na sinodi v Rimu leta 680 škofa iz Kopra ni več bilo, kar pomeni, da škofija takrat več ni obstajala.
Škofija je bila znova obujena v 12. stoletju, ko je takratni papež Aleksander III. dovolil, da mesto Koper znova dobi lastnega škofa. Leta 1828 je papež Leon XII. koprsko škofijo združil s tržaško. Nastala je tržaško-koprska škofija.
Zametek ponovne koprske škofije je nastal 21. decembra 1964, ko je Vatikan omogočil nastanek apostolske administracije za Slovensko Primorje s sedežem v Kopru. 17. oktobra leta 1977 je papež Pavel VI. dokončno obnovil starodavno koprsko škofijo in ji pridružil ozemlja v Sloveniji, ki so pred drugo svetovno vojno pripadala sosednjim škofijam (Gorica, Trst, Reka). Razširjeno koprsko škofijo je tudi pridružil slovenski cerkveni pokrajini. Prvi redni škof obnovljene škofije je postal Janez Jenko.
Pri določitvi ozemlja škofije je papež sledil določitvi meje med tedanjo Jugoslavijo in Italijo, ki je bila določena z osimskimi sporazumi.
