Danes so se na Ministrstvu za infrastrukturo na temo izvzetja odseka hitre ceste med Koprom in Izolo iz sistema obveznega cestninjenja ter prekategorizacije obalne ceste med Žusterno in Izolo ponovno sestali minister Peter Gašperšič in obalni župan občine Izola Igor Kolenc, občine Piran Peter Bossman, v imenu koprskega župana pa njegov svetovalec Gašpar Gašpar Mišič, ki vztrajajo, da mora ostati hitra cesta med Koprom in Izolo tudi v prihodnje ne-vinjetna.
»Kot smo že večkrat poudarili, je zahteva vseh treh županov Obalnih občin jasna, in sicer, da ostane odsek hitre ceste Koper – Izola, tudi po odprtju predora Markovec, izvzet iz sistema obveznega cestninjenja, vsaj dokler ne bo v celoti zgrajena hitra cesta od Kopra do meje s Hrvaško. Prav tako občine vztrajamo, da se Obalna cesta med Izolo in Koprom takoj po odprtju predora Markovec prenese v upravljanje Mestni občini Koper in Občini Izola.
Te zahteve namreč temeljijo na večletnih aktivnostih, prizadevanjih in usklajevanjih med državo in lokalno skupnostjo, kakor je to nedvoumno zapisano tudi v dokumentu iz leta 2003, ki so ga pripravili na DRSC ter ga posredovali DARS-u in pristojnemu ministrstvu. Iz njega jasno izhaja, da se po izgradnji hitrocestne povezave med Koprom in Izolo kot državna cesta opusti obstoječa priobalna cesta (G2-111), kot tudi, da po odprtju predora Markovec na tem delu ni predvidena nobena druga vzporedna državna cesta. V dokumentu je poleg tega jasno zapisano, da ima hitrocestna povezava somestij Koper, Izola in Piran enak pomen kot hitrocestna povezava med Ljubljano (H3) in Mariborom (H2), ki sta v funkciji navezave velikih mest na daljinsko cestno omrežje avtocest brez pobiranja cestnine in kot taki brez vzporedno kategoriziranih državnih cest.
To so osnovni razlogi, zakaj v vseh treh obalnih občinah vztrajamo pri svojih zahtevah in še vedno trdimo, da Obalna cesta nikakor ne more in ne sme biti alternativa v primeru zaprtja hitre ceste Koper – Izola, niti za obdobje do konca leta 2015. Največjo težavo pri temu predstavlja prav tranzitni promet, ki že danes močno duši obalo, v konicah in turistični sezoni pa povzroča hude prometne zamaške in močno preobremenjuje lokalne ceste, s tem pa odpira vprašanje varnosti v prometu in varnosti ljudi v strnjenih naseljih. Z uvedbo obveznega cestninjenja skozi predor Markovec bi težave dobile nove razsežnosti, ki bi pomenile popoln prometni kolaps in, kar je najhuje, konec razvoja obalnega turizma in slovenskega gospodarstva na tem območju. Nastalih težav pa ne bi rešila niti alternativa – obalna cesta, ki ima za vse tri občine, pa tudi za vso državo, poseben pomen, saj predstavlja potencial za nadaljnji razvoj vseslovenskega turizma.
Prepričani smo, da se strateški cilji ne bi smeli podrejati dnevni politiki in politiki vsakokratne vlade, sploh pa ne na škodo ljudi in gospodarstva. Iz teh razlogov tako ne moremo dopustiti niti tega, da bi država oz. ministrstvo prelomilo dane obljube iz preteklosti. Nenazadnje je to v nasprotju z razvojnimi potrebami naših ljudi, naših občanov, ki tovrstnemu prometnemu režimu ostro nasprotujejo in pričakujejo, da bomo občine in država našle skupni dogovor, ki bo v dobrobit vseh nas, kot tudi našega gospodarstva.
Vsa ta stališča smo skupaj z obalnimi poslanci vnovič predstavili ministru Petru Gašperšiču, ki je obljubil, da se bo na to temo posvetoval z vlado.«
