Katere bolezni so v tem času nevarne?

0
207

O respiratornih virusih, ki so na pohodu predvsem v jesensko-zimskem času, še vedno kroži veliko mitov. Nekaj izmed njih so pojasnili strokovnjaki na rednem letnem srečanju Sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu. Gre za mite o tem, katere bolezni so v tem času nevarne, pa glede imunosti in druge, so zapisali v sekciji.

Prvi mit, ki kroži med ljudmi, je, da v zimskem času največjo nevarnost predstavlja gripa, ostale viroze pa ne povzročajo nič hujšega. Strokovnjaki odgovarjajo, da ni tako. Virusi influence gripe za nekatere res lahko predstavljajo veliko tveganje za težak potek bolezni in zaplete, vendar to ne velja le zanje. Tudi okužbe z drugimi virusi, kot je denimo respiratorni sincicijski virus (RSV), so lahko nevarne, še posebej za dojenčke in majhne otroke, pri katerih lahko ti virusi povzročijo prehlad, bronhitis, bronhiolitis, pljučnico, laringotraheitis in vnetje srednjega ušesa, so sporočili.

Foto: Hello Magazine

“Dokler ni neke ‘resne’ zime, ni nevarnosti za okužbe z respiratornimi virusi,” je še eden od mitov, ki so ga izpostavili zdravniki. Podatki za preteklo spremljanje števila okužb z respiratornimi virusi kažejo, da se okužbe povečujejo že v jeseni – novembra ali celo septembra. Denimo za RSV pretekli podatki kažejo močan porast po nenadnem znižanju temperature, kar se lahko zgodi novembra ali spomladi. Žal pa se vnaprej ne da natančno napovedati, kdaj in za koliko se bo povečalo število okužb, so zapisali.

Prav tako ne drži, da respiratorni sincicijski virus kot običajen prehlad vsem ljudem povzroča približno enake težave. Okužbo z RSV lahko prebolimo brez večjih težav, vendar ta virus predstavlja posebej veliko tveganje za ogrožene skupine. Dejavniki tveganja za težak potek okužbe pri otrocih, mlajših od pet let, so nizka porodna teža in nedonošenost, onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje, prenatrpanost prostorov, med socialnimi dejavniki tudi nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere.

Ustrezni preventivni ukrepi lahko bistveno pripomorejo pri preprečevanju širjenja okužb.

Prav tako ne drži, da je otrok v bolnišnici na varnem in se ne more okužiti z respiratornimi virusi. Strokovnjaki odgovarjajo, da bi si želeli, da do bolnišničnih okužb ne bi prihajalo. Vendar je tveganje za prenos okužbe v bolnišnici bistveno večje kot v domačem okolju zaradi izpostavljenosti virusom od drugih bolnih otrok in osebja, celo ob upoštevanju higienskih ukrepov.

Zmotno je tudi mišljenje, da ko prehlad prebolimo, smo nanj imuni. Lahko se celo zgodi, da v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi istega virusa, saj se v telesu ne vzpostavi dovolj visoka imunost.

Foto: medicalnewstoday.com

Sicer pa stroka še izpostavlja, da stoodstotna zaščita pred respiratornimi virusi, niti pred gripo, ni možna. Ustrezni preventivni ukrepi pa lahko bistveno pripomorejo pri preprečevanju širjenja okužb. Pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov v zimskem času in tem, da starejši sorojenci v prvem letu dojenčkove starosti ostanejo v domačem varstvu, če ima družina to možnost.

Vsi skupaj pa lahko veliko naredimo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku ter zdrava in uravnotežena prehrana, so še zapisali v Sekciji za preventivno medicino.