DomovNoviceBORIS POPOVIČ O DRUGEM TIRU: “Treba je stopiti skupaj in dati vse od sebe!”

BORIS POPOVIČ O DRUGEM TIRU: “Treba je stopiti skupaj in dati vse od sebe!”

Novice Preglej vse novice
Deli vsebino

Danes je na zboru krajanov v Črnem Kalu župan Boris Popovič ponovno predstavil stališča do gradnje drugega tira. Kot je ponovno poudaril je drugi tir eden od geostrateških projektov za koprsko občino in zato pomemben za njen razvoj. Zbora krajanov se je udeležil tudi državni sekretar Jure Leben iz infrastrukturnega ministrstva.

Kot je vnovič pojasnil, je bil sam na začetku absolutno proti Zakonu o drugemu tiru, nikakor pa ne proti projektu: »Za drugi tir sem bil vedno, od vsega začetka, in sicer za novo železniško povezavo med točko A – Divačo in točko B – Koprom, saj je ta projekt pomemben v prvi vrsti za razvoj naše Luke Koper. Je pa ta projekt pomemben tudi za razvoj našega turizma, kot tudi za vzpostavitev železniškega potniškega prometa vse do Kopra, česar danes namreč ni«.

Sam se, kot je povedal, od vsega začetka zavzema tudi za to, da bi bila ta povezava dvotirna. Zakon namreč predvideva samo enotirno železniško povezavo, kot tudi obnovo obstoječega tira, kar bi državo stalo dobrih 250 milijonov evrov. »To se mi je zdelo popolnoma nesmiselno in za naše kraje absolutno škodljivo,« je še dodal in nadaljeval, da je zato od samega začetka predlagal, da bi raje kot enotirno železniško povezavo zgradili dvotirno, obstoječo traso pa ukinili in jo preuredili v kolesarko stezo, ki bi zagnala turizem v naših krajih. »Od tega lahko naši zaledni kraji in tukajšnji prebivalci zelo dobro živijo. Poleg turistov bi se sem hodili rekreirat tudi prebivalci drugih krajev naše občine, kot tudi obiskovalci iz vse Slovenije. Po tovrstnih doživetjih je vse več povpraševanja tudi s strani turistov, ki k nam prihajajo s potniškimi ladjami, saj ti iščejo posebna doživetja. Naši kraji so zelo atraktivni in to moramo čim bolje izkoristiti, ne pa da vseskozi živimo v strahu pred požari in drugimi s tem povezanimi naravnimi nesrečami, kar se nam dogaja vsa ta leta.«

Postopek umeščanja v prostor se mora bistveno skrajšati

Ob tem je pojasnil še to, da se utegne nekoliko zaplesti pri samem umeščanju drugega tira v prostor. Prvotno je bila namreč načrtovana zgolj enotirna povezava, ki je bila kot taka tudi umeščena v prostor, medtem ko drugi tir še čaka na umestitev. “Zaradi tega bi morali spremeniti vse načrte in projekte, ki so že izdelani, saj pri nas umeščanje v prostor traja ogromno časa, te procedure so nerazumno dolge“. Kar je dobro pri vsem skupaj je, da ima projekt veliko predorov – vsak predor pa predvideva še gradnjo manjšega, servisnega. Te manjše predore bodo že ob gradnji prvega tira razširili, in sicer do potrebne velikosti, kar pomeni, da bodo predhodno pripravljeni za naknadno gradnjo drugega tira.Predori bodo tako že vnaprej pripravljeni na dvotirno železniško povezavo, in ker predstavljajo predori večji del celotne trase drugega tira – 21 od 27 kilometrov, bo praktično vsa trasa že vnaprej pripravljena za dvotirno,” je izpostavil Popovič. Težava bi se sicer lahko pojavila pri gradnji 1,1 kilometra dolgega viadukta, ki je projektiran zgolj za enotirno železniško povezavo. To pomeni, tako Popovič, da bi kasneje morali graditi še en viadukt. To je nesmiselno. Moramo narediti vse, da z naslednjo vlado sklenemo dogovor in tako dosežemo, da se postopek umeščanja v prostor bistveno skrajša. To je zelo pomembno tako za ta projekt, kot tudi za številne druge, je še poudaril in izrazil prepričanje, da bi lahko z malo dobre volje dosegli, da bo tudi drugi tir te proge prostorsko umeščen dovolj hitro, da bi se oba tira te železniške povezave zgradila istočasno.

Da je občini oziroma županu uspelo doseči zagotovila države, da se bo v okviru projekta drugi tir gradila nova dvotirna železniška povezava in ukinila obstoječa proga, pa je bilo potrebnega veliko truda. “Vlada nam je naposled prisluhnila. Sam sem bil sprva pri predsedniku vlade, ki ni želel niti slišati za to, nato pa me je poklical minister Peter Gašperšič, s katerim sva se usedla in izmenjala mnenja, razloge za in proti. Nato je naš predlog šel še do vlade, ki ga je sprejela,” je pojasnil Popovič.

Trasa še zdaleč ni idealna, vendar bi bilo sedaj na novo iskati variante popolni nesmisel

“Motilo me je še marsikaj drugega, in sicer, da bi polovico naložbe financirala država, polovico pa bi bilo tujega kapitala. Sedaj imamo zagotovila, da temu ne bo tako. Država je namreč na novo opredelila tudi lastništvo, in sicer, z zagotovili, da bo imela večinski, vsaj 51 odstotni delež. Dobili smo zagotovila tudi za to, da bo izvajalca iskala prek javnega, odprtega, mednarodnega razpisa, ki je nedvomno zagotovilo transparentnosti. Naslednji dvom, ki se nam je porajal, je bila višina ‘obresti’. 4,5 odstotkov bi namreč na letni ravni prejemal investitor, ki bi sofinanciral projekt drugega tira, kar je v času, ko bi se lahko država zadolžila za bistveno nižjo obrestno mero, nedopustno. To namreč na letni ravni znese okrog 8 milijonov evrov denarja vrženih dobesedno v smeti, v 45-ih letih pa še toliko več. Vse to sem preračunal. Absolutno previsoka se mi je zdela tudi vrednost same naložbe,” je še povedal Popovič.

Na podlagi predračuna, ki ga je Popovič pridobil za načrt enotirne železniške povezave, ocenjuje, da ta ne bi smela stati več kot 430 milijonov. “Če pa predvideni gradbeni ceni dodamo še dva nova tira s pripadajočo elektrifikacijo bi ta stala največ 560 milijonov. Ves čas pa se govori o 1,4 milijonih, kar me izredno moti”. Realna cena bo sicer znana šele po zaključenem javnem razpisu za izbiro izvajalca, nakar se bo lahko država odločila, ali bo šla v izvedbo projekta ali ne.

Ob tem je dodal še to, da bi morala biti po njegovem mnenju ta železniška povezava zgrajena že davno, zaradi česar apelira na vse, da morajo stopiti skupaj in dati vse od sebe, da se projekt dejansko realizira. Na kratko se je dotaknil tudi same trase, ki, kot pravi, še zdaleč ni idealna, vendar bi bilo sedaj na novo iskati variante popolni nesmisel. “Že tako se bojim, da bi, v kolikor se karkoli zgodi na sami trasi, prišlo do katastrofe, za samo gospodarstvo in ljudi, ki tukaj živijo,« je zaključil in za konec izrazil upanje, da bo drugi tir med Koprom in Divačo zgrajen še bistveno prej, kot to predvideva sprejeti zakon.