DRUGI TIR: Pogodba za dela podpisana, čaka se na odločitev ustavnih sodnikov

0
572

Direkcija za infrastrukturo je danes z izbranima izvajalcema podpisala pogodbo o izvedbi pripravljalnih del za drugi tir Divača-Koper, sledil je še podpis pisma o nameri o prenosu pogodbe na družbo 2TDK. Ob tem so predstavniki države izrazili željo po hitri odločitvi ustavnih sodnikov v postopku, ki onemogoča začetek veljave zakona o drugem tiru. Dogodka se je udeležil tudi koprski župan Boris Popovič.

Rok za prijavo na razpis za pripravljalna dela za drugi tir se je iztekel 24. oktobra, na direkciji pa so prejeli 15 ponudb. Eden največjih slovenskih gradbincev Kolektor CPG in Euroasfalt iz Sarajeva, ki trenutno gradi zadnji del podravske avtoceste proti mejnemu prehodu Gruškovje, sta skupaj oddala najnižjo v vrednosti 14,48 milijona evrov.

Pogodbo o gradnji dostopnih cest do trase novega tira so tako danes podpisali direktor direkcije za infrastrukturo Damir Topolko, prvi mož Kolektorja CPG Kristjan Mugerli in direktor Euroasfalta Hamed Ramić.

Sledil je podpis pogodbe pisma o nameri o prenosu pogodbe na projektno podjetje 2TDK, ki bo investitor v drugi tir. V imenu 2TDK sta pismo o nameri s Topolkom podpisala prvi mož družbe Metod Dragonja in član uprave Žarko Sajić.

Ker zakon o drugem tiru še ne velja, 2TDK namreč še ne more igrati vloge investitorja, iz istega razloga pa je v danes podpisani pogodbi tudi odložni pogoj, da se dela lahko začnejo po začetku veljave zakona.

Foto: Ministrstvo za infrastrukturo

Izvajalca bosta morala dostopne ceste zgraditi v 12 mesecih od uvedbe v delo. Pripravljalna dela bodo sofinancirana s 44 milijoni evrov sredstev EU, ki jih je Slovenija za projekt dobila v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (Cef).

Zakon o drugem tiru ne more začeti veljati, izvedba projekta po zamišljenem modelu javno-javnega partnerstva pa je kljub septembrski referendumski potrditvi zakonske podlage zanjo negotova, ker se je pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič pritožil na končno poročilo o izidu referendumskega glasovanja na vrhovno sodišče.

To je na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter dela zakona o volilni in referendumski kampanji. Kakšna bo odločitev obeh sodnih ustanov, ni mogoče z gotovostjo reči, a obstaja tudi scenarij razveljavitve in ponovitve referenduma.

Foto: Ministrstvo za infrastrukturo

Gašperšič pozval k “maksimalno prioritetnemu” odločanju

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob podpisu pogodbe spomnil na vse aktivnosti, ki jih je država izvedla za zagon največjega infrastrukturnega projekta v državi, ocenjenega na blizu milijardo evrov. Med drugim je Slovenija poleg omenjenih 44 milijonov evrov pridobila še 109 milijonov evrov, ki jih je Evropska komisija v okviru t. i. blending razpisa v sklopu instrumenta Cef namenila drugemu tiru. Še 80 milijonov je država rezervirala iz Kohezijskega sklada.

Vlada je naredila vse, kar je lahko, je zatrdil minister. Če ne bi bilo dejanj Vilija Kovačiča, bi se dela lahko teoretično danes že začela.

Ker je drugi tir po prepričanju vlade razvojni projekt za regijo in celotno državo, Gašperšič verjame, da bodo te argumente slišali tudi ustavni sodniki, pa čeprav ne odločajo neposredno o projektu oz. zakonski podlagi zanj. Ob tem je ocenil, da tako pomemben projekt od vseh terja odgovornost in državotvornost.

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu in vodja projekta drugi tir Jure Leben je dodal, da si vlada ne želi neučinkovito vodenih projektov, zato v izogib zapletom ne želijo začeti z deli pred veljavnostjo zakona. “Z današnjim podpisom smo en korak zaključili, zdaj pa je na ustavnem sodišču da, upam, urgentno obravnava zahtevo, tako da bomo vedeli, kako naprej,” je dejal. Tudi Gašperšič je pozval k “maksimalno prioritetnemu” odločanju.

Na vprašanje, kako resno so ogrožena evropska sredstva, je Leben odgovoril, da je “vrag vzel šalo”. Za vsaka odobrena sredstva je enoletni rok za črpanje. Za denar za pripravljalna dela se ta rok izteče februarja prihodnje leto, za 109 milijonov evrov iz t. i. blending razpisa je čas do naslednje jeseni. Še enkrat je tudi opozoril, da se sredstva črpajo po načelu “vzemi ali pusti”.

Foto: ekoper.si

Glede pogovorov z Madžarsko o vsebini meddržavnega sporazuma o sodelovanju vzhodne sosede pri projektu je Leben dejal, da neformalni pogovori z zalednimi državami potekajo. Koaliciji so že predstavili tudi, na katerih točkah bi lahko začeli uradne pogovore, na ministrstvu pa so pripravili gradivo za pobudo za začetek oblikovanja sporazuma.

Ob pisanju medijev, da bi sodelovanje Madžarske lahko poseglo v interese Luke Koper kot koncesionarja v koprskem pristanišču, je državni sekretar ponovil, da odpiranje koncesijske pogodbe, poseganje v koncesijsko območje, lastništvo v Luki in lastništvo luške infrastrukture niso na mizi.

Ob aktivnostih sveta delavcev Luke Koper je rekel, da je dal pobudo za vnovičen sestanek z zaposlenimi na začetku novega leta z namenom, da jim pokaže, da načrti ne bodo šli v škodo Luki. Ob tem je spomnil na aktivnosti ministrstva v zadnjem času za omogočanje nadaljnjega razvoja Luke.

Pogovori v koaliciji glede dogovora z Madžarsko sicer še potekajo, koncept za uradne pogovore pa bo javno predstavljen. Neformalni pogovori z Madžari potekajo na način, da sodelovanje zalednih držav ne bo vplivalo na operativne dejavnosti Luke in bo v interesu Slovenije, je zagotovil. Želja je, da bi se pogovori z Madžari zaključili do februarja, tako da bo šel proces lahko naprej v DZ, ki bo sporazum med državama potrjeval.