Letošnjo jesen na krožnikih kraljuje carpaccio!

0
485

Že čez dober teden dni, v petek, 5. oktobra, bosta Taverna in Carpacciov trg v Kopru prizorišče edinstvenega kulinaričnega dogodka Carpaccio story – umetnost surovega, ki na enem mestu združuje bogato kulturno dediščino tega prostora in vrhunsko gastronomijo. K sodelovanju so povabili tudi pet priznanih kuharskih mojstrov, Tomaž Kavčič (Gostilna pri Lojzetu – Zemono), Tadej Gašparin (Pikol), Svetozar Raspopović (Restavracija AS), Fabricio Vežnaver (Pergola) in Tomaž Bevčič (Rizibizi), ki bodo v petih hodih predstavili pet različnih izvedb specialitete carpaccio in jih opremljene z zanimivo zgodbo postregli obiskovalcem.

Na krožnikih bodo letos kraljevali odličen tunin, postrvji in račji carpaccio, carpaccio mesa osla (tovar), kot tudi večkrat nagrajeni brancinov carpaccio, ki je v letošnjem letu prejel laskavi naziv najboljši krožnik v regiji Alpe Adria (Best Gourmet). Gostje bodo ob tej priložnosti v živo občudovali pripravo te surove umetnine, ki jo v svojo ponudbo uvrščajo številni slovenski in tuji gostinci in jo ob tem seveda tudi okušali. Le na ta način lahko namreč doživite zgodbo, preplet pristnih in svežih okusov ter bogatih arom, ki to jed naredijo tako zelo posebno in edinstveno.

Jed, ki je ime dobila po beneškem slikarju Vittoreju Carpacciu 

Čeprav je carpaccio jed, ki jo kot specialiteto v svojo ponudbo uvrščajo številne restavracije in gostilne po vsem svetu, le redki vedo, da je ta svoje ime dobila po znanem beneškem slikaju Vittoreju Carpacciu (1465-1525). V začetku 60-ih let jo je za posebno priložnost prvič pripravil Giuseppe Cipriani, lastnik slovitega Harry’s Bara, ki so ga barve, značilni rdeči in beli odtenki pripravljene jedi, spominjali na njegova dela, njegovo umetnost. Po mnenju nekaterih, naj bi ga k temu navdahnila ravno ‘La Predica di santo Stefano’ (olje na platnu iz leta 1514), ki je bila v tistem času razstavljena v Benetkah.

Po mnenju nekaterih, naj bi ga k temu navdahnila ravno ‘La Predica di santo Stefano’ (olje na platnu iz leta 1514), ki je bila v tistem času razstavljena v Benetkah.

Vittore Carpaccio je velik del svojega življenja preživel in ustvarjal v Kopru, tu je nastala tudi ena najbolj znanih umetniških slik – oltarna pala Marija z Detetom, ki danes krasi stene koprske stolnice, kot tudi Slavnostni prihod podestata Sebastiana Contarinija v Koper. Sliki sta v letu 2016 in 2017 obeležili častitljivih 500 let in sta po nekaterih podatkih eni najstarejših slik v naši državi. Njegova zapuščina pa niso le slike, Carpaccio je bil namreč nedvomno eden od stebrov koprske kulturne dediščine, saj je njegov sin Benedetto pridobil meščanske pravice, družina Carpaccio pa je v Kopru živela kar dobra tri stoletja.

Tako se je rodila zamisel o tem projektu – ki prek kulinarike in gastronomije niza zgodbe in odkriva čare naše kulturne dediščine, poimenovali so ga Carpaccio story – umetnost surovega.

Ker je Carpaccio večji del svojega življenja ustvarjal v Kopru, po njem pa je poimenovan tudi eden od mestnih trgov, ne preseneča, da so si za prizorišče festivala izbrali prav ta prostor – Carpacciov trg, kjer še danes stoji hiša, v kateri je živel.

Prireditev, ki se pričenja ob 17. uri, bo povezovala Lorella Flego in zbranim postregla z zanimivo zgodbo o nastanku carpaccia, prijetno vzdušje pa bo z nežnimi ritmi in angelskim glasom pričaral glasbeni trio, ki nosi ime po švedski vokalistki in kantavtorici slovenskih korenin, Marini Martensson.

Ker je Carpaccio večji del svojega življenja ustvarjal v Kopru, po njem pa je poimenovan tudi eden od mestnih trgov, ne preseneča, da so si za prizorišče festivala izbrali prav ta prostor – Carpacciov trg, kjer še danes stoji hiša, v kateri je živel.

Za vstopnico, s katero obiskovalci dobijo možnost okušanja petih različnih carpacciov, je treba odšteti 35 evrov, kupite jo lahko v Snack Bar-u v Žusterni ali prek spleta, na uradni spletni strani www.carpacciostory.com.

Organizator prireditve je podjetje MiVi, ki ima bogate izkušnje z organizacijo večjih glasbenih in kulinarično obarvanih dogodkov, glavni pokrovitelj pa župan Mestne občine Koper Boris Popovič.

Kdo so sodelujoči kuharski mojstri?

Svetozar »Pope« Raspopović (Restavracija AS): Odkar je Dutovlje na Krasu, kjer je konec osemdesetih gostom prvič postregel s pašto z morskimi sadeži in dišečim kraškim vinom, zamenjala lokacija v središču Ljubljane, je lahka mediteranska kuhinja postala sestavni del najboljšega kar ima ponuditi prestolnica.

Restavracija, ki od samega začetka diha z družino Raspopović, je postala kraj, kamor se gostje zmeraj znova vračajo po kulturno in lahko hrano, po vonj po svežih začimbah in steklenico Popetovega vina, po unikatno mešanico italijanske pristnosti in kozmopolitanske sofisticiranosti.

Tadej Gašparin (Restavracija Pikol) –
Lokal vodi družina Gašparin, ki je od samega začetka povezana s Pikolom. Pravzaprav je družina skupaj s Pikolom rasla in se učila. Oče Boris in mama Maruška sta bila še fant in dekle, ko sta prvič prišla na Pikol kot gosta. Ob nakupu Pikola sta ga malenkostno preuredila, leta 1980 pa ponovno odprla in gostom ponujala na roke rezan pršut, jedi z žara, postrvi, polže, žabje krake in omejen izbor vin. Danes prevzemata vajeti sinova Tadej in Taras, ki sta rasla, se igrala in učila na Pikolu.
Restavracija Pikol je dom brancinovega carpaccia. Bilo je leta 1983, ko je Gašparin prvič pripravil brancinov karpačo. Surove ribe so bile takrat precejšen tabu, tanke brancinove rezine pa je Gašparin “skuhal” v soku agrumov. Jed, ki je svojevrsten zaščitni znak Pikola, ‘kult’, je na jedilniku že 35 let in skoraj vsi, ki pridejo v gostilno, si je zaželijo, nekateri tudi dvakrat: na začetku in na koncu obeda.

Fabricio Vežnaver (Pergola, Zambratija): Pergola, ki je ime dobila po čudoviti pergoli, ki pozdravlja goste ob vhodu v restavracijo, je del družinske tradicije lastnika in kuharskega mojstra Fabricia Vežnaverja vse od leta 1996.

Navdahnjeni s starimi recepti domače istrske kuhinje, k pripravi inovativnih krožnikov in raznovrstnih jedi pristopajo na povsem drugačen in kreativen način. Njihova ponudba je zasnovana na morskih dobrotah, vendar na njihovih krožnikih pogosto kraljujejo tudi domači pristni okusi.

 

Tomaž Bevčič (Rizibizi): Zgodba Rizibizi je kulinarična pripoved kuharskega eksperta Janka Franetiča in večkrat nagrajenega Tomaža Bevčiča, ki vsakodnevno skušata ugoditi še tako zahtevnim gostom, z izvirnimi kombinacijami barv, vonjev in okusov pa presenetiti tudi najzahtevnejšega gurmana. Za uživanje v njihovih dobrotah si je treba vzeti čas, vsaj od treh hodov naprej.

Tomaž Kavčič (Gostilna pri Lojzetu – Zemono): Za kratek čas ga je premamila trendovska molekularna kuhinja, a se je hitro vrnil k avtorski kuhinji, inovacijam in – tradiciji. Ljubi svojo Vipavsko dolino, zato jo ponosno pokaže vsakemu – na krožniku. Ni je jedi v tej gostilni, ki ne bi trkala na bogato lokalno tradicijo. Vsaka jed nastane najprej v njegovi glavi, nato jo drzno preskusi še na kuhinjskem terenu, končno sodbo izrečejo – gostje.

Gastronomsko ponudbo v Gostilni pri Lojzetu zdaj oblikuje četrta generacija in chef Tomaž Kavčič, ki je med drugim tudi član mednarodnega gastronomskega združenja je Chaîne des Rôtisseurs in Le Soste, prvi in dolgoletni predsednik slovenske sekcije Jeunes Restaurateurs d’Europe.