OMIZJE: Kaj bo z obalno cesto?

0
1017

Kulturno izobraževalno društvo PiNA, z namenom ustvarjanja prostora, ki odgovarja na potrebe ljudi in izkorišča vse svoje naravne ter kulturne danosti, organizira dogodek “Kaj bo z Obalno cesto? Omizje o odgovorih, ki jih ponuja participatorno načrtovanje.«

Dogodek, ki je del projekta AgriGo4Cities, bo 7. marca 2018, ob 17.30 uri v Manziolijevi palači, udeležil se ga bo tudi predstavnik Mestne občine Koper vodja urada za Okolje in prostor Georgi Bangiev. 

Obalna cesta je cesta, ki poteka ob obalnem pasu med Koprom in Izolo, v skupni dolžini 5,03 km. Z 20. marcem 2017 sta Mestna občina Koper in Občina Izola spremenili prometni režim Obalne ceste in uvedli popolno zaporo med priključkom na Krožno cesto (Koper) in priključkom Ruda (Izola).

Ureditev območja Obalne ceste v dolžini 2,24 km predstavlja izziv. Foto: Vojko Rotar

Ureditev območja v dolžini 2,24 km predstavlja izziv, hkrati pa priložnost za vključevanje vseh deležnikov in javnosti, z upoštevanjem potreb in interesom vzpostavitev dobre ureditve na osnovi participatornega načrtovanja.

Omizje bo združilo sogovornike in sogovornice, ki raziskujejo, podpirajo in izvajajo participatorno načrtovanje.

O učinkih, ki jih ima vključevanje ljudi na urejanje javnega prostora, bodo spregovorili gosti omizja: Dr. Jani Kozina, znanstveni sodelavec ZRC Sazu – Geografski inštitut Antona Melika, Senka Šifkovič Vrbica – sodelavka Pravno informacijskega centra, dr. Aidan Cerar – sodelavec Inštituta za politike prostora,  Alenka Korenjak – sodelavka Prostoroža, Tina Cotič – sodelavka Univerze na Primorskem in koordinatorka Odprtih vrtov Kopra, mag. Marko Starman – vodja Urada za prostor in nepremičnine v Občini Izola, Vesna Vičič – svetovalka za prostorske akte in nepremičnine v Občini Izola in Georgi Bangiev – vodja Urada za okolje in prostor na Mestni občini Koper.

Z 20. marcem 2017 sta Mestna občina Koper in Občina Izola spremenili prometni režim Obalne ceste. Foto: Vojko Rotar

Dogodek je del projekta AgriGo4Cities. Njegov vodja dr. Jani Kozina, znanstveni sodelavec ZRC Sazu je mnenja, da: »Participativno načrtovanje na lokalni ravni v primerjavi s konvencionalnimi oblikami odločevalskih procesov ni samo učinkovitejše v doseganju zastavljenih ciljev, ampak omogoča tudi doseganje širših družbenih učinkov, kot so socialna vključenost, demokratizacija, spodbujanje ustvarjalnosti in gradnja skupnosti.«