“Gre za prelomni dogodek v luči sodelovanja Luke Koper in lokalne skupnosti!”

0
981

Današnji podpis dogovora med Mestno občino Koper in Luko Koper odpira novo etapo sožitja med pristaniščem in mestom. Dogovor prinaša ukrepe, ki so pomembni predvsem za najbližje prebivalce, ki tudi najbolj trpijo negativne učinke obratovanja pristanišča.

Po tem, ko so koprski občinski svetniki minuli četrtek soglasno potrdil pogoje za podaljšanje prvega pomola, ki jih od Luke Koper zahteva koprska občina, sta danes koprski župan Boris Popovič in predsednik uprave Luke Koper, Dimitrij Zadel, podpisala pismo o nameri med Mestno občino Koper in Luko Koper za sklenitev dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje.  



Štiri ključne točke danes pod streho

Pismo o nameri vsebuje štiri ključne točke oziroma pogoje. Prvi in glavni pogoj je umik dejavnosti pristanišča iz t. i. nultega pomola na novo pridobljene površine, ki bodo zgrajene s podaljšanjem prvega pomola. Nulti pomol je namreč ključnega pomena za nadaljnji razvoj potniškega ladijskega turizma, ki posledično pomeni tudi razvoj samega mesta Koper.

Mestna občina Koper nadalje pričakuje oblikovanje okoljskega sklada, v katerem bo Luka Koper vsako leto predvidela določena finančna sredstva, namenjena izvedbi omilitvenih ukrepov (nova okna, zvočna izolacija objektov, itd.) za zmanjšanje negativnih okoljskih vplivov (hrup, prah, prekomerna osvetlitev, itd.) na območju mesta Koper.

Pogoj je tudi, da Luka Koper izvzame objekt nekdanjega skladišča državnih blagovnih rezerv iz carinskega območja pristanišča in ga nameni za različne programe s področja izobraževanja, znanosti, kulture, pri katerih naj bi sodelovale tako Luka Koper, koprska občina, kot tudi Univerza na Primorskem.

Zadnja zahteva koprske občine pa je, da se v primeru morebitnega onesnaženja morja in obale z odpadno plastiko, kot smo mu bili priče v začetku maja letos, v čistilno akcijo s svojo tehnično opremo in kadri vključi tudi Luka Koper. Pristojne službe na nivoju občine, države in Luke Koper naj v ta namen pripravijo poseben protokol, ki bo sistematično uredil vključevanje vseh akterjev, tudi Luke Koper v postopke takojšnjega ukrepanja.

“Veseli me in izredno sem zadovoljen, da smo uspeli uskladiti vse štiri ključne točke in se dogovoriti,” je zbrane nagovoril prvi prvi mož koprske občine Boris Popovič.

Popovič: “V Luki Koper ne smejo pozabiti na lokalno skupnost, prebivalce in okoljski vidik.”

“Veseli me in izredno sem zadovoljen, da smo uspeli uskladiti vse štiri ključne točke in se dogovoriti,” je zbrane nagovoril prvi prvi mož koprske občine Boris Popovič in ponovno poudaril, da “Mestna občina Koper ni nikoli zavirala razvoja Luke Koper, ravno nasprotno, vedno smo se trudili delovati z roko v roki, v dobrobit občank in občanov.” Poudaril je tudi pomen pristanišča tako za naše mesto in regijo, kot tudi za celotno državo. Kot sam meni, “v kolikor ne bi bilo Luke Koper, bi velik del gospodarstva v naši državi izgubil svojo bit, v tem primeru bi enostavno bili zgolj tranzitna država.”

“Pismo o nameri daje zeleno luč Luki Koper, da podaljša prvi pomol, da doseže številke, ki si jih je v svojem planu zadala. Zagotovo ji bomo stali ob strani in pomagali, da bo še bolj uspešna pri svojem delovanju, ampak pri tem nikakor ne smejo pozabiti na lokalno skupnost, prebivalce in okoljski vidik. Če bo Luka Koper pretovarjala okolju neprimerno manj škodljive vrste tovora, bo vedno imela podporo lokalne skupnosti,” je pojasnil Boris Popovič in dodal, da gre pri današnjem podpisu pisma o nameri “za prelomni dogodek v luči sodelovanja Luke Koper in lokalne skupnosti”. V kolikor bo naše pristanišče sodelovalo s ključnimi deležniki, ki vplivajo na razvoj gospodarstva tudi na državni ravni, ga čaka svetla prihodnost,” je še dodal župan Boris Popovič.

“V Luki Koper smo zelo zadovoljni, da smo prišli do dogovora, ki nam bo omogočil nadaljevanje našega strateškega projekta, to je podaljšanje prvega pomola. Naj spomnim, da je to najpomembnejša investicija v naši strategiji,” je pojasnil predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel in poudaril, da bodo s tovrstnim projektom “ohranjali primat kot največje in najpomembnejše kontejnersko pristanišče v Jadranu. S to investicijo bomo zagotovili, da bo Luka Koper še naprej motor gospodarskega razvoja na lokalnem in državnem nivoju.

Pri pismu o nameri sicer ne gre za zavezujoč dokument, ampak za džentlmenski dogovor, je ob robu dogodka ocenil Popovič, ki pa je prepričan, da se bo Luka držala danih zavez. Luka se bo po dogovoru z nultega pomola umaknila predvidoma do leta 2022 oz. ko bo Luka te površine nadomestila s podaljšanim prvim pomolom.

Luka bo zdaj takoj vložila vlogo za gradbeno dovoljenje za podaljšanje prvega pomola. Zadel pri tem računa, da bodo dovoljenje pridobili najkasneje do konca leta. Gradnja, ki naj bi trajali predvidoma dve leti, pa se bo nato začela v letu 2019.