DomovNovicePRVOMAJSKI PRAZNIKI: Zakaj je tudi danes dela prost dan?

PRVOMAJSKI PRAZNIKI: Zakaj je tudi danes dela prost dan?

Novice Preglej vse novice
Deli vsebino

Mednarodni praznik dela, 1. maj, v Sloveniji z dela prostim dnem praznujemo tudi danes. Pri dvodnevnem praznovanju, ki je v EU izjema, vztrajajo sindikati, gospodarstvo pa medtem opozarja, da še en dela prost dan prinaša dodatne stroške in nezaželeno prekinitev proizvodnega procesa.

Nikjer drugje v EU 1. maj ne prinaša dveh dela prostih dnevov, v Evropi pa je 2. maj kot podaljšek 1. maja dela prost le še v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini in Ukrajini.

Foto: arhiv ekoper.si

Sindikati nasprotovali ukinitvi dvodnevnega praznovanja

Leta 2012 je takratna vlada ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dneva v predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ predlagala tudi ukinitev dvodnevnega praznovanja praznika dela. Ker so sindikati temu nasprotovali, je bil kot dela prost dan ukinjen le 2. januar.

Na predlog največje parlamentarne stranke SMC je konec lanskega leta državnozborska večina kljub negodovanju delodajalcev in ob opozorilih, da gre za predvolilni bonbonček, vrnila 2. januar na seznam dela prostih dni.

Na statističnem uradu sicer ocenjujejo, da en delovni dan v povprečju poveča oz. zmanjša bruto domači proizvod za 0,1 odstotka oziroma za približno 35 milijonov evrov. To velja ob predpostavki, da so vsi ostali pogoji nespremenjeni.

Gospodarstveniki dvodnevni praznik vidijo kot motnjo v poslovnih procesih

Tokrat sta 1. in 2. maj na začetku tedna, veliko zaposlenih je naredilo t. i. most še s 27. aprilom, ko obeležujemo dan upora proti okupatorju. Izpad v tem obdobju bo tako najbrž še nekoliko večji.

Gospodarstveniki, zlasti tisti iz izvoznega sektorja, dva zaporedna dela prosta dela vidijo kot motnjo v poslovnih procesih. Opozarjajo namreč, da je slovensko gospodarstvo tesno vpeto v prostor EU, kjer je 2. maj čisto običajen delovni dan.

Zagovorniki 2. maja kot dela prostega dneva pa so po drugi strani prepričani, da je prvomajsko obdobje v pretežnem delu Evrope sicer res povsem delovno, a se delovni ritem pred tem v večji meri umiri v času velike noči. Prav tako sindikati na primer izpostavljajo pomen dodatnega dne počitka za pogosto preobremenjene delavce. *