Slovenski oljkarji so s hrvaškimi kolegi sklenili sporazum, da bodo na Evropsko komisijo vložili skupno vlogo za zaščito oljčnega olja pod imenom olje Istra. Slovenija ima sicer ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre pri komisiji zaščiteno že od leta 2007, skupna zaščita pa po mnenju stroke pomeni večjo promocijo v svetovnem merilu.
Hrvaška je na Evropsko komisijo vložila vlogo za zaščito oljčnega olja z imenom istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje. Slovenija je vlogi ugovarjala, ker ima že od leta 2007 pri komisiji zaščiteno oljčno olje z imenom ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre in bi z zaščito hrvaškega oljčnega olja lahko prišlo do zavajanja potrošnikov, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.
V času pogajanj pa so hrvaški in slovenski oljkarji sklenili sporazum, da se na komisijo vloži skupna vloga slovenskih in hrvaških oljkarjev za zaščito oljčnega olja Istra, ki se proizvaja tako na območju hrvaške kot tudi slovenske Istre.
Slovenski pridelovalci v Istri letno proizvedejo od 600 do 800 ton oljčnega olja, zaščitenega je okoli 50.000 litrov, torej okoli 12 odstotkov proizvodnje.
Skupna zaščita pozitivna tudi z ekonomskega vidika
Kot je za STA pojasnila Milena Bučar Miklavčič z Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, je skupna zaščita pozitivna tudi z ekonomskega vidika, saj je vanjo vključenih več pridelovalcev, ki bodo zagotavljali tudi večje količine oljčnega olja, ki spada v sam evropski vrh.
“Slovenija ima omejeno količino oljčnega olja in pridelovalnih količin, promocijska aktivnost je lahko v svetovnem merilu nekoliko vidnejša, omogoča ohranjanje identitete tako slovenskega kot hrvaškega dela,” je dejala.
Koliko pridelovalcev se bo na vsaki strani meje vključilo v zaščiteno označbo porekla, bo znano v času odločanja certifikacijskih organov, ki jih ima vsaka država posebej. Po skupni zaščiti bi lahko tudi slovenski oljarji predelovali hrvaške olive. Hrvati so na novo nasadili veliko oljk in so po besedah Bučar Miklavčičeve za tovrstno sodelovanje že zainteresirani.
Na področju oljčnega olja bo tovrstna zaščita dveh držav prva v svetu
“Z vidika promocije je to zelo pozitivna poteza in je v krogu poznavalcev že zelo dobro sprejeta. Strokovnjaki so pri skupni zaščiti zelo lepo sodelovali,” je poudarila Bučar Miklavčičeva. Ob tem je izpostavila še, da ima Hrvaška kot nova članica EU velike možnost pridobivanja evropskih sredstev za promocijo.
Kakovost oljčnega olja je v obeh delih Istre podobna. Istrsko oljčno olje spada med najboljša oljčna olja v Evropi in Slovenija je v svetovnem merilu znana kot dober pridelovalec oljčnih olj vrhunske kakovosti. Bučar Miklavčičeva tako pričakuje, da bi lahko bila skupna zaščita v Bruslju potrjena v roku treh mesecev.
Slovenski pridelovalci v Istri letno proizvedejo od 600 do 800 ton oljčnega olja, zaščitenega je okoli 50.000 litrov, torej okoli 12 odstotkov proizvodnje.
