Z nočnim premikom urinih kazalcev smo prešli na zimski čas

0
276

S premikom urinih kazalcev s 3. na 2. uro smo prešli na zimski čas in se poslovili od poletnega obdobja. Premik urinih kazalcev bo dobrodošel za tiste, ki radi spijo dlje, saj bodo pridobili dodatno uro spanca. Glede na načrte evropskih institucij pa je povsem mogoče, da nam oktobra prihodnje leto ure ne bo treba več premikati.

Zimski čas, ki je tudi s Soncem usklajeni čas, bo trajal do zadnje nedelje v marcu oziroma do 25. marca prihodnje leto.

Prvi premik ure so izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, pripomogel pa naj bi pri zmanjšanju porabe energentov in boljšem izkoristku svetlega dela dneva.

Javno posvetovanje je pokazalo, da smo Slovenci večinsko naklonjeni trajnemu poletnemu času.

Zagovorniki premika ure poudarjajo, da s tovrstno potezo prihranimo energijo, več svetlobe zmanjša število prometnih nesreč in obseg kriminala, pozitivne učinke naj bi beležilo tudi gospodarstvo. Nasprotniki premika pa menijo, da energetskih prihrankov ni, negativni učinki naj bi se odrazili tudi na biološki uri ljudi.

Podobno menijo tudi v Bruslju. Ocenjujejo namreč, da je danes namen premikanja ure manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje.

Pred dobrim mesecem je zato Evropska komisija predstavila predlog direktive, po kateri bi premikanje ure v EU opustili, članice pa bi se lahko same odločile, ali bi v prihodnje izbrale poletni ali zimski čas. Slovenija se do direktive sicer še ni opredelila, je pa javno posvetovanje pokazalo, da smo Slovenci večinsko naklonjeni trajnemu poletnemu času. Tako bomo morda spomladi uro prestavili še zadnjič, in to na poletni čas.