Združenja občin bi si želela več pozornosti lokalni samoupravi v koalicijskih pogajanjih

0
404
Foto: Dnevnik

V Skupnosti občin Slovenije (SOS) pravijo, da so po njim znanih informacijah iz pogajanj o bodoči vladi, ki jih vodi prvak LMŠ Marjan Šarec, v predlogu koalicijske pogodbe vsebine, ki se nanašajo na to področje, precej okrnjene. Tudi v Združenju občin Slovenije (ZOS) opozarjajo, da iz medijskega poročanja ni ravno zaslediti, da bi se sestavljavci koalicije posebej ukvarjali s področjem lokalne samouprave.

Po zadnjih informacijah, s katerimi razpolagajo v Skupnosti občin Slovenije, naj bi se Šarčeva koalicija zavzemala za preseganje razvojnih razlik med slovenskimi regijami s sistemsko prenovo njihovega financiranja, prav tako naj bi zagotovila mehanizme podpore lokalnim skupnostim pri pripravi projektov s ciljem učinkovitejšega črpanja evropskega denarja. Zavzemali naj bi se tudi za večji vpliv državljanov na proračun lokalne skupnosti preko instituta participatornega proračuna.

Če bo vse to dejansko zapisano v koalicijski pogodbi, bi se ta torej v bistvenih točkah skladala s pozivom predsednikov vseh treh reprezentativnih asociacij, ki so ga ti konec junija naslovili na politične stranke, vendar v SOS opozarjajo, da bo od realizacije zavez odvisno, v katero smer se bo slovenska lokalna samouprava razvijala.

Predstavniki občin tudi opozarjajo, da so te neustrezno financirane z zakonsko določenim obsegom sredstev za izvajanje svojih nalog ter pristojnosti. Povprečnina v višini 558 evrov za leto 2019 po njihovih opozorilih ni ustrezna, saj da bi morala znašati 630,70 evra. Ob tem pa občine potrebujejo še razvojna sredstva za odpravljanje razvojnih zaostankov v različnih delih države.

Šarčeva koalicija naj bi premalo pozornosti namenjala lokalni samoupravi. Foto: arhiv

Ustrezno načrtovanje sredstev ključnega pomena

Med ključnimi izzivi za mestne občine pa je predvsem spoštovanje njihovega posebnega ustavnega položaja, ki jim daje dodatne izvirne pristojnosti in s katerimi so te v drugačnem položaju kot ostale občine.

Ob tem v ZMOS vztrajajo pri stališču, da trenutni sistem financiranja občin ne ustreza realnemu stanju, saj v Sloveniji obstaja 212 občin, ki se med seboj močno razlikujejo. Tako se po njihovih navedbah ne upoštevajo višji stroški vzdrževanja javne infrastrukture v urbanih okoljih, veliko število začasnih prebivalcev ali učinek dnevnih migrantov.

Prav tako na ZMOS poudarjajo, da se bo v tem mandatu zaključila trenutna in začela prihodnja finančna perspektiva črpanja sredstev EU, zato je za mestne občine “izrazito pomembno ustrezno načrtovanje sredstev za urbani razvoj oziroma za trajnostni razvoj mest”.

Dobro sodelovanje občin

Kot zagotavljajo, mestne občine trenutno odlično sodelujejo pri izvedbi mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki obsega približno 139 milijonov evrov, zdaj pa je po njihovem ključno, da se omenjeni mehanizem in ustrezna raven evropskega denarja ohrani tudi v naslednji finančni perspektivi.

V ZOS pa so ob skupnih stališčih z ostalima dvema združenjema spomnili tudi na večno temo regionalizacije, za katero se jim zdi, da se je državna politika ves čas otepa. Njihovo stališče je, da Slovenija brez pokrajin nima dograjenega sistema države, s čimer je manj stabilna in izpušča razvojne priložnosti.

Prvi mož omenjenega združenja Robert Smrdelj predlaga, da se v pokrajine organizirajo kar obstoječe razvojne regije, ki so se že uveljavile predvsem na področju evropske kohezijske politike, s čimer bi dokončno presekali polemiko glede pokrajin.