Kako prebiti zid medijskega molka?

0
1018

Dve podobni zgodbi, dve različni reakciji. Letošnjega oskarja za najboljšo žensko filmsko vlogo je prejela Frances McDormand za film Trije plakati pred mestom. Letošnje zgražanje najbolj zvestih kritikov koprskega župana Borisa Popoviča je kulminiralo s plakati, prek katerih je Multimedijski center vizija opozarjala lokalno javnost na afero, ki je medije očitno tako prestrašila, da so raje tiho.

Frances McDormand v filmu igra mater umorjenega dekleta. Ker policija mesece in mesece ni naredila enega samega koraka pri iskanju morilca, se odloči javnost opozoriti na zgodbo tako, da je pred mestom postavila tri jumbo plakate. S to potezo je prebila zid molka, ki je prikrival ne samo dogodek, temveč klavrno stanje v lokalni policiji. S postavitvijo plakatov je dosegla pozornost in sprožila val dogodkov, ki brez te poteze ne bi bili mogoči.

Tudi stanje v naši lokalni policiji je dokaj klavrno. Ljudje, ki jim ostali državljani zaupamo pištolo v roke, da nas ščitijo pred nepridipravi, se namesto opravljanja svojih dolžnosti ukvarjajo z vsem drugim. Ne le z osebno gonjo proti županu Borisu Popoviču, temveč očitno izvajajo tudi nezakonita dejanja, namesto da bi jih preganjali. Kot so razkrile Slovenske novice je namreč eden kriminalistov črnograditelj. In to ne zato, ker bi tako rešil stanovanjsko stisko svoje družine, temveč čisto za stranski biznis. Poleg tega naj bi pri tem ponarejal dokumente. Nezaslišano.

Zgodba, ki bi v vsaki zreli družbi razburila ljudi in od odgovornih terjala ukrepanje. V zreli družbi, a ne pri nas. Zakaj se javnost ni zgražala nad to afero? No, za začetek verjetno zato, ker so poleg Slovenskih novic o tej zgodbi pisali le redki spletni portali. Ostala mreža lokalnih novinarjev se je pred zgodbo skrila in zavila v molk. Poleg tega so tisti dan nekateri posamezniki pokupili čisto vse izvode časnika Slovenske novice, da le ne bi prišli do širše javnosti. No, potem je jasno, da do zgražanja ljudi ni prišlo. Saj zgodbe sploh ne poznajo.

In zaradi skorumpiranosti lokalnih novinarjev, ki izbrane zaščitijo, tarče pa redno blatijo, je tudi v tem primeru za obveščanje javnosti ostala le ena pot. Plakati. Naloga občine je, da med drugim skrbi tudi za informiranost svojih krajanov o dogajanju pri nas. Informacija o tem, v kakšnem stanju je eden najpomembnejših organov vsake družbe, torej policija, je seveda za javnost pomembna. Demokratično je, da so ljudje seznanjeni s tem, kaj počnejo odgovorni, ki jih plačujejo in jim zaupajo posebna sredstva za zagotavljanje varnosti.

Naloga občine je, da med drugim skrbi tudi za informiranost svojih krajanov o dogajanju pri nas. Informacija o tem, v kakšnem stanju je eden najpomembnejših organov vsake družbe, torej policija, je seveda za javnost pomembna.

Plakati so očitno dosegli pozornost. Za nekaj dni je ta zgodba postala tema pogovorov. Javnost je seznanjena z zgodbo. Seveda pa so interpretacije te poteze odvisne od predhodnega odnosa do župana Borisa Popoviča. Novinarji, ki so do sedaj molčali, so sedaj le napisali nekaj člankov o tej temi. Seveda so najprej zlili gnojnico na župana, a nekaj posameznih elementov zgodbe so že morali prikazati, da so zaokrožili prispevek. Dežurni filozofski kritiki župana so pohiteli z blogi in posti zgražanja. Skratka, sprožil se je val dogodkov, ki brez te poteze ne bi bil mogoč.

Kot so razkrile Slovenske novice je namreč eden kriminalistov črnograditelj. In to ne zato, ker bi tako rešil stanovanjsko stisko svoje družine, temveč čisto za stranski biznis. Poleg tega naj bi pri tem ponarejal dokumente. Nezaslišano.

Mreža lokalnih novinarjev različnih medijev je večkrat poudarila, da ne mara župana Borisa Popoviča. To kažejo tudi tako, da je župan deležen popolne medijske blokade, ko želi javnosti predstaviti svoje poglede in dosežke. Ob medijski blokadi se njegovo ime v medijih pojavlja le v aferah, ki jih sproža prav veriga njegovih sovražnikov od policije in tožilstva do sodišča. In ko se ta veriga sovražnikov zliže z novinarji je zid zgrajen.

Resnično upam, da se bo stanje v tej Sloveniji le spremenilo. Da ljudje na odgovornih položajih ne bodo imeli tako prostih rok pri zlorabljanju svojega položaja. Da bodo novinarji ponovno odkrili svoje poslanstvo informiranja javnosti, namesto zavajanja in prikrivanja afer, ko gre za njihove prijatelje. Do takrat pa se bo zid medijskega molka pač prebijal z drugimi metodami.

Zakaj so se mediji zavili v molk v primeru kriminalista Dedića?