KOLUMNA: Sožitje pristanišča in mesta

0
1351

Na svetu je precej pristanišč, ki se zažirajo v mestno jedro, kot denimo pri nas v Kopru. V takih primerih je poleg poslovne odličnosti vedno pomembno tudi, kako mesto in pristanišče sobivata. Managerji velikih pristanišč se zavedajo, da je za njihovo uspešno poslovanje pomembno tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo in se jim izplača del dobička nameniti za partnerstvo z lokalnim prebivalstvom, ki mora trpeti negativne učinke pristanišča.

Tudi v Kopru se mnogi zavedajo te nujnosti komuniciranja in sodelovanja. Z večino uprav Luke Koper je Mestna občina Koper dobro sodelovala, le tu in tam se je občasno zalomilo. Današnji podpis dogovora o sodelovanju kaže, da se aktualna uprava Luke Koper zaveda, da je za prihodnji razvoj pristanišča in predvsem za načrtovane investicije pomembno dobro sodelovanje z lokalnim prebivalstvom in lokalno skupnostjo.

Med redkimi obdobji, ko se uprava Luke Koper ni zmenila za okolje, v katerem deluje in posluje, je bila prav prejšnja uprava pod vodstvom Dragomirja Matiča. Ta uprava je bila sicer skregana tudi z državo, ki je njen lastnik, pa tudi poslovni partnerji so znali povedati marsikaj. Ta konfliktnost prejšnje uprave je tudi glavni razlog za zaustavitev številnih investicij, ki so nujna za prihodnji razvoj pristanišča, denimo podaljšanje prvega pomola. Njihovi poskusi, da bi vso krivdo za zaplete zvalili na druge deležnike, so se sedaj izkazali za prazen poskus odvračanja krivde od lastne komunikacijske nesposobnosti.

Današnji podpis dogovora o sodelovanju kaže, da se aktualna uprava Luke Koper zaveda, da je za prihodnji razvoj pristanišča in predvsem za načrtovane investicije pomembno dobro sodelovanje z lokalnim prebivalstvom in lokalno skupnostjo.
Današnji podpis je namreč postavil okvir prihodnjega sobivanja pristanišča in mesta predvsem glede korakov, ki bodo zmanjšali vpliv hrupa in drugih negativnih vidikov delovanja pristanišča na tiste prebivalce, ki živijo v neposredni okolici.

Odločitev Luke Koper, da vzpostavi poseben sklad za ukrepe, ki bodo olajšali trpljenje negativnih posledic obratovanja pristanišča, je pomemben korak naprej, ki bo podjetju omogočil hitrejše izvajanje investicij v prihodnje.

Družbena odgovornost takih podjetij ni pomembna samo zato, ker je to prav in pošteno, temveč tudi iz poslovnega vidika. Koliko škode je prejšnja uprava (ki je imela sicer dobre poslovne rezultate) naredila podjetju zato, ker so se pomembne investicije zavlekle za nekaj let, je težko oceniti. A vsekakor je pohvalna drža nove uprave, ki razume, da pristanišče ne obratuje v nekem praznem prostoru, temveč se zažira v samo življenjsko okolje naših prebivalcev.

Za Mestno občino Koper pa je že dolga leta ključna točka sodelovanja s pristaniščem vzpostavitev neke blažilne cone, ki bi poleg olajšanja za neposredno prizadete prebivalce pomenila tudi kvalitativen preskok za naš turizem. Umik pristaniške dejavnosti iz nultega pomola je pomemben za oboje, tako za meščane kot za turizem. Zato je pomembno, da je v današnjem dogovoru tudi načrt za umik pristaniške dejavnosti s te lokacije, saj bo to omogočila izgradnjo tako pomembnega potniškega terminala.

Jeretič: “Današnji podpis je namreč postavil okvir prihodnjega sobivanja pristanišča in mesta predvsem glede korakov, ki bodo zmanjšali vpliv hrupa in drugih negativnih vidikov delovanja pristanišča na tiste prebivalce, ki živijo v neposredni okolici.”

Potniške ladje, ki jih je v naš kraj pripeljal župan Boris Popovič, pomenijo enega bistvenih virov koprskega turizma.

Že dolga leta župan opozarja Luko Koper in državo, da je za nov skok tega segmenta turizma pomembna izgradnja sodobnega potniškega terminala. Poleg tega je pomembno stavbi nekdanjih blagovnih rezerv vdihniti novo vsebino, ki bo namesto luške dejavnosti povezalo potniški terminal s kulturno in turistično ponudbo, kar bo odprlo nova delovna mesta in prinašalo nov dobiček mestu in našim ljudem.

Današnji podpis je ključen korak v pravo smer, sedaj pa bo svoje morala narediti tudi država, ki bo temu morala slediti. Z vlado v odhajanju smo imeli glede teh vprašanj enake poglede in vsekakor bi bilo dobro, da temu sledi tudi prihodnja vlada, kakorkoli bo že izgledala.

Upam, da bo za interese Kopra in naših prebivalcev ta vlada razumna in da ne bomo spet izgubili nekaj let v prepričevanju novih akterjev, od katerih bo odvisna hitrost prihodnjega razvoja mesta in pristanišča. Prepogosto se namreč zgodi, da se tudi dobri projekti, ki se vlečejo iz mandata v mandat, za določeno obdobje postavijo na hladno in da je za njihovo nadaljevanje izgubljeno preveč časa. Upam, da bo tokrat drugače in da bodo načrti, ki se že leta in leta odmikajo le dobili nujen pospešek.

Sebastjan Jeretič