KOLUMNA: Zakaj ne morejo novinarji pohvaliti razvoja Kopra?

0
2793

Dopisnik Dela Boris Šuligoj je kot starosta obalnega novinarstva nekoč veljal za korektnega pisca, ki se poglobi v podatke in dejstva ter jih v svojih tekstih dosledno upošteva. Med redkimi novinarji v naših krajih je nekako izstopal po visoki stopnji objektivnosti ter izogibanju praznim kritikam, ki so bile značilne za ostale novinarke in novinarje. Znal je kritizirati in hvaliti ter bil pri tem avtoriteta prav zaradi korektnosti in opiranja na dejstva in podatke.

Sicer že dolga dolga leta ni napisal nič kritičnega o dogajanju v Občini Piran, a to je povsem razumljivo. Povsem življenjsko je, da se izogiba kritiki nekdanjega turističnega bisera, saj je v razvoj portoroškega turizma zadnja leta vpeta tudi njegova hčerka, zaposlena v lokalni turistični organizaciji. Njegovo ravnanje sicer ni novinarsko korektno, a je s človeškega vidika vsaj razumljivo.

Kar pa nikakor ni razumljivo, je njegov sovražni odnos do dogajanja v občini Koper, ki ga kaže že nekaj let in se pred volitvami le še stopnjuje. Če že ne more biti objektiven, ko piše (ali ne piše) o dogajanju v svoji Občini Piran, bi se nekdanjih novinarskih standardov lahko držal vsaj, ko se dotakne Kopra. Toda temu ni tako in v prispevku “V Kopru lučke in blišč, v dušah pa tema” v ponedeljkovi izdaji Dela, ob vseh zelo jasnih podatkih, ki jih v članku izpostavi, vseeno prevladuje kriticizem in zaničevanje doseženega v zadnjih šestnajstih letih županovanja Borisa Popoviča.

Zakaj smo zgoraj omenili njegovo hčerko? Zato, ker tudi sam v tekstu omenja županovo družino in jo tudi vpleta v kontekst letošnjih lokalnih volitev. Županov stric Slobodan ne kandidira prvič, član občinskega sveta je že od leta 2002 in je še danes eden najbolj aktivnih in dejavnih članov občinskega sveta, njegova žena Eva je na dnu liste za izraz podpore, tako kot je bila tudi na zadnjih volitvah pred štirimi leti, sin Nik pa ima prvič volilno pravico in jo bo tudi aktivno izkoristil. Glede na to, da od malega sledi očetovemu delu in vsemu dogajanju, povezanim s koprsko občino, si tudi sam želi biti družbeno aktiven. Zakaj je podporo celotne družine treba omalovaževati in blatiti z mednaslovi “Občina tudi kot družinsko podjetje?”? Zakaj to novinar počne?

V tekstu napiše tudi komentar nekaterih vidnih oseb iz našega prostora, a po pogovoru z njimi ugotavljamo, da je tudi tukaj iz precej širšega odgovora izluščil le tisto, kar je ustrezalo njegovemu načrtu, da v prispevku kritizira stanje v Kopru.

Ko recimo zapiše mnenje Ksenije Benedetti, vezano na neurejen Servitski samostan, izpusti, da to sicer ni krivda župana in občine, saj objekt ni občinski. Ko zapiše, da jo moti preveč trgovskih centrov, ne doda, da jo to sicer moti v vseh modernih mestih, da jo torej moti kot pojav, ki je preplavil naš čas. Iz napisanega seveda bralec ne more razbrati, da Ksenija Benedetti podpira Borisa Popoviča za koprskega župana.

“Seveda ga podpiram. Tudi, če se včasih z njim v čem ne strinjam, mojo podporo vsekakor ima,” nam pravi Ksenija Benedetti.

Podobno je pri prikazu pogleda rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča, ki je novinarju poslal zelo koncizno intelektualno analizo stanja, a iz izsekanih stavkov ni najbolj jasno, kakšen je njegov pogled. Mogoče je najbolje, da ga v celoti preberete v spodnjem okvirčku, mogoče bo tako bolj jasno, kaj je v svoji poglobljeni analizi želel povedati. Ko ga neposredno vprašamo, ali podpira župana Borisa Popoviča, pa odgovori: “Jasno je, kdo je v našem primeru drzen župan, o čemer sem pisal v odgovoru novinarju.”

“Opažam, da je vzdušje v Kopru vse bolj v svet odprto – tako kot se za pravo univerzitetno mesto tudi spodobi. V zadnjem letu je s prestižnih tujih univerz v Koper prišlo nekaj deset novih učiteljev in raziskovalcev. So katalizator znanstveno-raziskovalnega razvoja univerze, kar se preliva v večjo ekonomsko aktivnost v samem mestu in širši okolici. Temu primerno je tudi vse večje zadovoljstvo študentov, in tudi lokalnega prebivalstva.
Ker je na tem planetu morja bistveno več kot kopnega, še vedno velja, da vsakršen razvoj obvladujejo gospodarji morja. Morju, ključnemu povezovalnemu in odločevalnemu prostoru se je v zadnjih desetletjih priključil še prostor informacijsko komunikacijskih tehnologij. Tukaj pa brez univerze ne gre.  Zato je katalizator bodočega razvoja Kopra trikotnik Luka Koper, Univerza na Primorskem in Mestna občina Koper. Prvi korak v  tej smeri je že bil  narejen s podpisom pisma o nameri med Mestno občino Koper in Luko Koper, da se stavba blagovnih rezerv nameni uporabi študentov Univerze na Primorskem in celotnemu prebivalstvu koprske občine.
Do tu zmoremo sami. Za večji razvojni preboj Kopra in Slovenske Istre pa bi morala nekaj doumeti tudi naša osrednja oblast. Namreč, da je potrebno vsaj del atributov državnosti prenesti ob svoj edini izhod na morje. Za prost dostop do odprtega morja se ne bori po bruseljskih hodnikih, pač pa tako, da se nekaj državnih institucij prestavi k morju in s tem Kopru zavestno poveča specifično težo. Ne Ljubljana, Koper bi moral biti glavno mesto Slovenije. To bi bil pravi preskok za Koper in dovolj velik izziv za drznega župana.”

Posamezna dejstva in sporočila uglednih ljudi so le kamenček v mozaiku teksta, ki ga napiše novinar. Bistveno za to, kako javnost razume prispevek, pa je okvir z naslovom in tonom, ki ga da novinar zgodbi. Dopuščamo sicer možnost, da je naslov stvar urednika, kljub temu pa je ton njegovega prispevka zaničujoč in negativističen.

Vsi dosežki in uspehi občine Koper v zadnjih letih so seveda takoj v senci, če članek izpostavlja, da je Koper “Med najbolj zadolženimi”. V tekstu seveda izpostavi skupen dolg ne le občine, temveč tudi njenih javnih podjetij in zavodov, ki znaša dobrih 42 mio EUR. Pri tem ne preveri, kakšna je boniteta teh podjetij in zavodov in za kaj so ta kredit porabili. Ne napiše, da ima sama občina 30 mio EUR dolga in da te kredite zlahka odplačuje. Ne napiše, da je recimo letošnje plačilo obveznosti iz tega naslova predstavljalo samo 3,7% proračuna in da je torej na voljo še ves ostali prostor za financiranje rednega delovanja in obsežnih investicij, ki ženejo razvoj Kopra naprej. Ne napiše, kako ugodne obrestne mere ima občina za te kredite, pa tudi ne, da se je občina zadolžila zato, da je tudi v gospodarski krizi ohranila razvojni zagon in vitalnost obalnega gospodarstva. Ne, vse to bi namreč njegovo kritiko stanja postavilo v drugo luč in njegov namen ne bi bil dosežen.

Ko postavi okvir zadolženosti, seveda vse ostalo konča v senci. Tudi podatki, da je občina v zadnjih letih vložila kar 62 mio EUR v vrtce in šole ter jih v tem investicijskem ciklusu povsem prenovila in našim otrokom omogočila sodobne pogoje za rast in izobraževanje. Za te namene je občina vzela ugodne kredite. Tudi podatek, da je bilo v rekreacijo in šport vloženih 36,5 mio EUR, se ne pokaže v polni luči, če se članek osredotoča na zadolženost. In ta vložek ni pomemben samo zato, da imajo krajani najboljše možne pogoje za zdravo življenje, temveč tudi za razvoj športnega turizma in s tem pridobivanje novih prihodkov. Tudi za pokrivanje kreditov, ki omogočajo ta razvoj. Bralec prispevka bo spregledal tudi podatek, da je bilo v kulturne ustanove vloženih 10,5 mio EUR in da je torej občina odlično skrbela tudi za ta segment naše skupnosti. Zanemari se tudi, koliko je bilo narejenega na področju zdravstva, infrastrukture, vseh različnih društev in organizacij … Vse to ostane v senci osnovne kritike: občina je zadolžena.

To je očitno ena nevralgičnih točk županovanja Borisa Popoviča, saj opozicija vztrajno manipulira tako s podatki, kot predvsem z okvirjem, v katerega postavlja vse dosežke občine v zadnjih letih. Pametno zadolževanje po ugodni obrestni meri in za razvojne investicije omogoča, da gre občina pospešeno naprej in svojim krajanom nudi izjemen standard bivanja, medtem ko z lahkoto nameni delček letnega proračuna za plačevanje obveznosti. Toda bistveno je, da s tem razvojnim vlaganjem rastejo tudi prihodki občine in s tem seveda tudi lahkotnost odplačevanja teh kreditov, ki so to omogočili.

Članek manipulira tudi s stanjem na področju občinske stanovanjske politike. Sicer pravilno navede, koliko stanovanj je bilo zgrajenih v prvem delu županovanja Borisa Popoviča, nato pa hitro pristavi kritiko, da se zadnja leta ni nič gradilo. No, zadnja leta so se pripravljali načrti in pridobivala dovoljenja in sredstva za nov investicijski ciklus, ki je že fazi izvajanja za prihodnji mandat. Korektno bi bilo izpostaviti, kako potekajo postopki in koliko let traja načrtovanje stanovanjske politike, da bi nato izvedli tako obsežen ciklus gradnje neprofitnih stanovanj, kot jih bo Koper spet deležen v prihodnjih letih. Tudi tukaj je torej kritika šibka, ker govorijo podatki drugače.

Sebastjan Jeretič: “Očitno Boris Popovič nekaj počne prav, če gre Kopru tako dobro, ostalim pa ne. Ali je mogoče krivda za konflikte pri drugih?”

No, nesramno je tudi izpostavljanje dejstva, da je zaradi strukture našega gospodarstva, ki sloni na pristanišču, logistiki, trgovini in turizmu povprečna plača v občini pod državnim povprečjem. Na to pa župan res težko vpliva, saj ima vse niti gospodarske politike v svojih rokah država. Če bi država občini na novi lokaciji vsaj vrnila tisti milijon in pol kvadratnih metrov stavbnih zemljišč, ki ga je iz njene kvote vzela z ustanovitvijo krajinskega parka Škocjanski zatok, bi občina lahko spodbudila nov investicijski ciklus tudi na področju gospodarstva z višjo dodano vrednostjo. Dokler pa občina ne dobi tega orodja, na višino povprečne plače res ne more vplivati.

Zelo zanimivi pa so letos redni očitki, da je župan Boris Popovič kriv, ker obalne občine ne sodelujejo in tako zamujajo številne razvojne priložnosti. On je konflikten. Hm, pa dajmo malo primerjati razvoj v obalnih občinah. Samo Koper cveti in se razvija, medtem ko so ostale občine ostale v sivini mediokritete. Kaj če bi ostali župani sledili zgledu Kopra? Očitno Boris Popovič nekaj počne prav, če gre Kopru tako dobro, ostalim pa ne. Ali je mogoče krivda za konflikte pri drugih? Ali gre za ljubosumje in nesposobnost ostalih županov, ki lahko le sanjajo dosežke koprskega kolega? Kako je lahko za vse kriv prav tisti, ki je vidno najbolj uspešen? Hm, to je res težko razumljiva kritika.

Kako je možno, da je bil tudi v zgodbi odnosa do prejšnje uprave Luke Koper vsega kriv on. Ali ni bila kriva uprava, ki je bila skregana z lastnikom – državo, pa z občino, v kateri posluje, pa tudi s poslovnimi partnerji odnosi niso bili najboljši … ? Ali ni mogoče kdaj kriv tudi kdo drug in ne samo župan, ki ima za sabo dosežke in uspehe, ki se jim drugi ne morejo niti približati? S sedanjo upravo Luke Koper lokalna skupnost korektno sodeluje in načrtuje razvojne korake, ki bodo omogočili sobivanje pristanišča in mesta, v katero se zažira. Novinar bi lahko pohvalil ta razvoj korakov in predvsem velike načrte, ki so jih občina, Luka Koper in univerza napovedali za prihodnja leta. A ne, bolj primerno je kritizirati župana, ker prejšnja uprava ni želela sodelovati z občino in svoj razvoj prilagoditi tudi pravicam tistih, ki živijo v njeni neposredni bližini in najbolj trpijo posledice njenega delovanja.

Sebastjan Jeretič

Zakaj novinarji ne morejo enostavno pohvaliti razvoja Kopra in pošteno povedati, da je mesto prenovljeno in prerojeno? Kako težko je biti pošten tudi takrat, ko pač osebno ne maraš nekoga, ki ima izjemne dosežke? No, to je le življenjsko razumljivo. Toda tu ne gre za življenjsko razumljive stvari, tu gre za pomemben medij, v katerem novinar zaradi svojega osebnega sovraštva do župana Borisa Popoviča zlorabi svoj položaj in slovenski javnosti prenaša popačeno sliko današnjega Kopra.

Da, Koper blesti. In ne, v dušah ni tema, temveč zadovoljstvo nad življenjem v prekrasno urejenem in čistem mestu. V dušah je predvsem ambicioznost in stremljenje za Koprom jutrišnjega dne, ki bo še lepši in bolj uspešen. Pošten novinar bi to tudi pošteno napisal.

Sebastjan Jeretič