Regionalni prostorski načrt je nov korak k ureditvi zelene oaze med Koprom in Izolo

0
2003
Marca lani je bila obalna cesta vrnjena nazaj ljudem.

Z današnjim podpisom dogovora o pripravi regionalnega prostorskega načrta »Priobalni pas Koper – Izola« v Pretorski palači v Kopru sta Mestna občina Koper in Občina Izola stopili še korak naprej k ureditvi izjemnega prostorskega potenciala, ki ga predstavlja priobalni pas med Koprom in Izolo.

Marca lani je bila obalna cesta vrnjena nazaj ljudem. Po večletnih prizadevanjih obalnih občin so tako za promet zaprli obalno cesto med Izolo in Koprom, kar je bil pomemben mejnik in pozitivna sprememba tako za lokalno prebivalstvo kot tudi za obiskovalce, ki ta del priobalnega pasu uporabljajo za rekreacijo in prostočasne aktivnosti.

Slovenska obala je območje izjemnega pomena zaradi potencialov za gospodarstvo, modro rast, privlačnosti za bivanje in rekreacijo, narave in okoljskih značilnosti ter izjemne krajine.

Pogoji za izvedbo ureditve priobalnega pasu med Koprom in Izolo so končno dozoreli po  umiku glavne povezovalne ceste skozi predor Markovec. Dragoceni kilometri obale so z zaprtjem državne ceste II. reda dobili nov pomen in novo vrednost za lokalne skupnosti, regijo in tudi državo.

Zaradi zavedanja izjemnega prostorskega potenciala sta Občina Izola in Mestna občina Koper pristopili k izdelavi regionalnega prostorskega načrta za območje  priobalnega pasu med Koprom in Izolo.

Danes sta Peter Bolčič, podžupan Mestne občine Koper in Igor Kolenc, župan Občine Izola podpisala dogovor o pripravi regionalnega prostorskega načrta. Kot je spomnil koprski podžupan Peter Bolčič je bilo »zaprtje obalne ceste za promet v lanskem letu izjemnega pomena ne le za dvig kakovosti bivanja občanov, ampak tudi za razvoj turizma. Z današnjim podpisom dogovora  smo  stopili še korak naprej k ureditvi izjemnega prostorskega potenciala, ki ga predstavlja priobalni pas med Koprom in Izolo,« je poudaril Bolčič.

»Ne špekuliramo s prostorom in ne bomo dovolili špekulacij na tem območju,« pa je poudaril Kolenc in dodal: »To je prostor povezovanja, sobivanja, obalna cesta je  predsoba Izole in Kopra, ki je za marsikoga prostor za sproščanje in odmik od hitrega tempa, ki ga narekuje sodobno življenje. Ves čas vlagamo v ta prostor, vendar  pri urejanju obalnega območja hitimo počasi in premišljeno, s končnim ciljem kvalitetnega bivanja v našem okolju. To ni prostor zazidave, ampak prostor za ljudi. Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali k uresničitvi  večletnih prizadevanj za vrnitev obalne ceste ljudem.«

Med poglavitnimi prostorskimi ureditvenimi elementi je ureditev obalne promenade, ki naj bi med seboj povezala obalna mesta in tako predstavljala hrbtenico, na katero se pripenjajo ostale ureditve. Programsko pomeni obogatitev obalnih mest in kakovostno nadgradnjo obstoječih ambientov ter novo ponudbo v promociji in ponudbi turizma. Urejena obalna promenada bo postala ključni element identitete regije s pozitivnimi učinki na razvoj turizma, kvaliteto bivanja in trajnostni vzorec organizacije bivanja v (sub)regiji.

Ureditev obalnega pasu pomeni pridobitev novih površin za športno rekreacijske dejavnosti in z njimi združljive programe, vezane na morje za potrebe lokalnega prebivalstva in turistične ponudbe širšega zaledja (kopališče, sprehajališče, vodni športi,…).

Z novimi ureditvami se urbanistično in krajinsko preoblikuje prostorske strukture mestnih območij tako, da se ohranja in poveča mediteranski značaj mest, oblikuje se kakovostno povezavo med mestoma Koper in Izola, ki omogoča razvoj bolj trajnostnih oblik bivanja in mobilnosti ter omogoči zaščito in razvoj naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij ter kulturne dediščine.

Prostorske ureditve, ki bodo predmet skupnega načrtovanja so: ureditev komunalne infrastrukture, kolesarskih in pešpoti, grajene obale in kopališč, plavajočih pomolov in spremljajoči servisni objekti za kopalne dejavnosti ter kontaktni zaledni pas kot komplementarne dejavnosti obalnim ureditvam.

Izjemen pomen priobalnega pasu med Koprom in Izolo je prepoznan tudi v Regionalnem razvojnem programu za Južno Primorsko (2014-2020), saj je med prioritetnimi projekti  ureditev promenade ob celotni dolžini slovenske obale, ob kateri bodo nanizani projekti v povezavi z razvojem turizma, rekreacije, varstva narave, trajnostne mobilnosti, urbane prenove, usklajeni znotraj načel trajnostnega razvoja ter v okviru koordiniranega celostnega upravljanja z obalnim pasom.

“V letošnjem letu imamo v proračunu predvidena finančna sredstva za ureditev javne razvetljave od Žusterne do odcepa za Krožno cesto, poskušali pa bomo urediti tudi varnejše dostope do morja,” je povedala Sabina Mozetič.

Glavna dela na oblani cesti med Žusterno in Izolo, so bila s strani Mestne občine Koper narejena že v lanskem letu, ko smo tam postavili sanitarni kontejner, tuše in pitnike, jasno pa so bile ločene tudi površine za kolesarje, pešce in kopalce. V letošnjem letu imamo tako v proračunu predvidena finančna sredstva za ureditev javne razsvetljave od Žusterne do odcepa za Krožno cesto, poskušali pa bomo urediti tudi varnejše dostope do morja. Pomembno delo nas čaka prav od današnjega podpisa dogovora med občinama o skupnem urejanju tega prostora – o začetku postopka priprave in sprejemanja regionalnega prostorskega načrta, kar je zahtevno strokovno delo, ki bo vključevalo tako zaposlene na Mestni občini Koper kot tudi v izolski občini, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor.  Slednje bo namreč od samega začetka vključeno v sam proces, poleg tega pa tudi vse ostale institucije s področja varstva narave. Pričakujemo torej, da se bodo vsaj v okviru predvidenih dveh let, naši načrti izpolnili,” je bila jasna direktorica koprske občine Sabina Mozetič.