DomovKolumneAli čarovnice res obstajajo?

Ali čarovnice res obstajajo?

Kolumne Preglej vse novice
Deli vsebino

Tudi v naše kraje se je počasi prikradel čas, ko se narava odene v zlato-rjave barve in ko se peče kostanj in pije mošt.

Jesen je čas, ko so dnevi vse krajši in noči vse daljše. Prav v teh dolgih in vse bolj mrzlih nočeh so si ljudje nekdaj morali nekako krajšati čas. Tako so se jim v misli prikradle zgodbice o vseh mogočih skrivnostnih bitjih, ki prebivajo onstran domišljije. Nastale so bajke in pripovedke o bitjih, ki imajo poleg zloveščega videza navadno tudi nadnaravne sposobnosti.

Čarovništvo nekoč …

Ena od nadnaravnih sposobnosti, ki že od pradavnine zaposluje domišljijo ljudi, je sposobnost magije in čaranja.

Fascinacijo nad sposobnostjo čaranja zapazimo že pri najstarejših civilizacijah po vsem svetu. Takrat so skušali z obredi, zaklinjanji in uroki vplivati na svojo usodo. Želeli so spreminjati naravo, živali in ljudi tako, da bi vse ravnalo njim v prid. Koristi od te dejavnosti so si nadejali kratko malo povsod. Umetnost čaranja je dediščina, h kateri je prispeval skorajda vsak kotiček sveta.

witch 1 (1)
Obešanje čarovnic v srednjem veku. Foto: thisiswiltshire.co.uk

Sodni procesi in preganjanje

Kar je danes povod za zabavo in kratkočasje, so še nekaj stoletij nazaj jemali smrtno resno. Obstoj čarovništva in čarovnic  je nekoč predstavljalo veliko grožnjo Evropi in tudi drugim delom sveta.

Da bi uničili to misteriozno obrt, so se v srednjem veku po Evropi odvijali sodni procesi, ki so čarovnice povezovali z zlimi dejanji in jih obtoževali prijateljevanja z najtemnejšimi silami tega in onega sveta.

Del vsakdana …

Obstoj nadnaravnega je tako v veliki meri zaznamoval vsakdanjik takratnega človeka. Čarovništvo je kar naenkrat postalo vpeto v medsebojne odnose, povzročalo je napetosti med sosedi in v takratni skupnosti. V zlih dejanjih so iskali vzroke za nesreče in katastrofe, ki so se jim pripetile, za povzročitelja pa so zahtevali primerno kazen.

Čarovništvo na Slovenskem

Tudi na Slovenskem poznamo pojav čarovništva in tudi čarovniške procese. Če se naslonimo na pripovedništvo, na našem prostoru čarovnice poznamo tudi pod drugimi imeni, npr. coprnica, vešča, vračnica, štriga.

Slovensko pripovedništvo je uspelo ohraniti tudi spomin na čarovnike, ki so delovali pri nas. Čarostrelec Lampret in Coprnik Jernik sta dva izmed njiju. Pripovedke govorijo zgodbe o skrivnih shodih v zavetju noči, potovanju na metli, veseljačenju in pojedinah ter sklepanju zavezništev z zlimi duhovi.

Vsem znani Klek je bil nekdaj (in je bojda še vedno) kraj, kjer se zbirajo čarovnice iz bližnje in daljne okolice. Svoje postojanke imajo tudi na gorenjskem Grintovcu in po ostalih skritih slovenskih krajih.

image
Na noč čarovnic bodo okenske police, vrtove in dvorišča krasile izrezljane buče vseh oblik in velikosti. Foto: timeout.com

 in čarovništvo danes

Novodobne predstave o svetu čarovništva so (glede na dejstva iz preteklosti tudi povsem razumljivo) mešanica različnih kulturnih vplivov, ki so se na tak in drugačen način v dolgih stoletjih širile, plemenitile in napajale z miti celotnega temačnega  sveta.

Čarovništvo je danes v veliki meri stvar domišljije in ga obravnavano skozi oči zabave. Tudi prihajajoča noč čarovnic je v modernih časih predvsem noč, ki je namenjena zabavi in sprostitvi različnih generacij.

Noč z 31. na 1. oktober je tudi v Sloveniji že povsem prepoznavna kot noč čarovnic. Običaj, ki sicer izhaja iz keltskih korenin, je bil sprva uveljavljen predvsem v angleško govorečih deželah.

Narava praznika, ki nudi možnost zabave, sprostitve, šemljenja v čarovniške kostume in izrezljane buče pa je v zadnjem času povsem prevzela mlado in staro povsod po svetu.

1-276
Grozljivi kostumi so del tradicije najstrašnejše noči v letu. Foto: chlealiving.com

Praznik trgovcev?

Prihajajoča noč čarovnic je torej nedvomno običaj, ki je nekoč davno potoval iz Evrope v novi svet, se tam prijel, predrugačil in sedaj na krilih globalizacije spet zavzel Evropo in s tem tudi naše kraje. Ne gre zanikati, da je postal tržna niša za trgovce, ki poskušajo pristaviti svoj piskerček s ponudbo čarovniških rekvizitov. Zaradi tega mnogi na noč čarovnic gledajo z odporom. Če pa si ga zamislimo nekoliko po svoje, nam ponuja priložnost, da tudi sami spoznamo ta skrivnostni del kulture, ki jo nosijo slovenske pripovedke in legende o coprnicah. Izrezljana buča enkrat v letu, ki bo v veselje otrokom, pa tudi ne bo nikogar uročila. *

Danijel Štukelj

*Kolumne na spletnem mediju ekoper.si izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.