KOLUMNA: Meje sindikalne zaščite

0
912

Te dni javnost razburja dogajanje v Luki Koper, kjer novo vodstvo vodi postopek za odpoved razvpitemu sindikalistu Mladenu Jovičiću. V zrak so skočili tudi nekateri politiki, ki govorijo o napadu na sindikalno zaščito, o neoliberalizmu, o pripravah na prodajo podjetja tujcem… in še o marsičem. Pri tem pa se njegovi branilci skušajo izogniti vsebinskim razlogom za odpoved, ki jih je prejšnja uprava skušala pomesti pod preprogo.

Ali ima sindikalna zaščita meje ali morajo biti vsi sindikalisti zaščiteni kot kočevski medvedi, ne glede na njihovo početje? Ali njegovi branilci res lahko tako enostavno zamahnejo z roko nad vsebinskimi razlogi za njegovo odpoved ali pa bi bilo prav, da tudi javna razprava poteka na podlagi dejstev?

Mladen Jovičić je kriv. Za marsikaj. Najprej je povsem neposredno in brez dvoma osebno kriv za nesrečno smrt najemnega delavca. To je jasno tudi iz poročila državnega inšpektorja, ki je sicer skušal razpršiti in zamegliti odgovornost, a se kljub osebnemu prijateljstvu z Jovičićem le ni mogel izogniti povsem jasni ugotovitvi, da žerjavist ne bi smel izvajati tiste operacije, v kateri je umrl najemni delavec. Jasno.

Sebastjan Jeretič: “Mladen Jovičić je kriv. Za marsikaj. Najprej je povsem neposredno in brez dvoma osebno kriv za nesrečno smrt najemnega delavca.” Foto: montaža ekoper.si

Potem je kriv tudi zato, ker je s svojim delovanjem prispeval k vodenju družbe, pri katerem so bolj pomembni privilegiji in samovlada žerjavistov, kot pa red in moderen in strokoven sistem varnosti pri delu. Z njegovo pompozno politiko in tudi z grožnjami, po katerih je znan tako v podjetju, kot v mestu, je kriv za vzpostavitev delovnih razmerij, v katerih je nato osebno in neposredno kriv za strokovno napako in smrt najemnega delavca. Jasno.

Mladen Jovičić je kriv. Za marsikaj.

Ta primer pa zelo jasno pokaže tudi, kako potekajo stvari v Sloveniji. Najprej je pomembno poudariti, da je prejšnja uprava, ki so jo sindikati branili z vsemi sredstvi, tudi protesti in grožnjami, to zadevo skušala pomesti pod preprogo in zaščititi svojega sindikalnega zaveznika. Potem je pomembno poudariti, da tudi lokalna policija po več kot pol leta ni zaključila preiskave. Ali je slovenska policija res tako nesposobna ali pa se ponavlja zgodba izpred mnogih let, saj tudi zelo razvpitih umorov podjetnika Milka Mlakarja in Radivoja Bednarika ni bila sposobna raziskati.

Sebastjan Jeretič: “Ali je slovenska policija res tako nesposobna ali pa se ponavlja zgodba izpred mnogih let, saj tudi zelo razvpitih umorov podjetnika Milka Mlakarja in Radivoja Bednarika ni bila sposobna raziskati.” Foto: arhiv ekoper.si

Ali se policija nekaterih smrtnih primerov loti na poseben način, ker so v njih vpletene osebe, ki uživajo policijsko in politično podporo?

Celotna zgodba je precej težka in ni mi lahko pisati te kolumne. Pa vendar moram pozvati vse k vsebinski razpravi namesto puhlic, s katerimi skušajo vsebino skriti pred javnostjo. Tudi sami sindikalisti bi morali v tem primeru biti pošteni in nehati s slepo kolegialnostjo, ki v tem primeru ni na mestu. Tudi vsi politiki – posebej tisti, ki se oglašajo iz Ljubljane – bi se morali malce pozanimati o vsebinskih razlogih za postopek odpovedi namesto populističnih fraz, ki tokrat niso na mestu. Predvsem pa bi se morali v tej zgodbi izkazati organi pregona, saj končno ne gre za zapleteno kriminalko, temveč povsem jasno nesrečo pri delu. Če lokalna policija zaradi svoje prepletenosti z akterji tega ni sposobna narediti, naj preiskavo vodi generalna policijska uprava.

Primer postopka odpovedi sindikalnemu kralju Mladenu Jovičiću kaže številne vidike stanja duha v Sloveniji. Zato je še toliko pomembneje, da se o tem primeru vodi široka javna razprava – vendar razprava na podlagi dejstev in ne političnih puhlic.

Sebastjan Jeretič