KOLUMNA: Vsaj zdravja ne tikajte

0
1581

Že pred časom smo vam na našem portalu pokazali statistiko pravosodnih postopkov proti županu Borisu Popoviču, iz katere je razvidno, da je od gore primerov le peščica sploh dosegla sodno dvorano. Večji del zgodb, s katerimi se slovenski javnosti riše umazano sliko našega kraja, je namenjen samo medijskim prispevkom in psihološkemu pritisku.

V sklopu telenovele povezane s primerom Serming je sodnica svojo pristranskost pokazala tudi s sprožitvijo predkazenskega postopka zaradi domnevnega poneverjanja zdravniških spričeval. Podobno je bilo pred leti, ko so med županovo boleznijo nekateri mediji pisali celo, da je na dopustu v Turčiji, medtem ko je ležal doma in so ga obiskovali celo državni inšpektorji, da preverijo, ali je res na bolniški. In je kakopak bil.

Seveda se je tudi tokrat izkazalo, da so vsi papirji pravi in da je župan bil res bolan. Tudi tokrat. In tudi ta zgodba se je zaključila, saj niso mogli dobiti niti videza argumentov za nadaljevanje pregona. Torej še en postopek, ki je bil izmišljen izključno zaradi blatenja in nadaljevanja pravosodne gonje. Še ena v nizu zgodb, ki je tako meglena, da je niti tožilstvo ne more napihniti do sodne dvorane in gre raje v predal potem, ko je opravila svojo medijsko funkcijo. Še ena zloraba, ki državne resurse troši za neke igrice.

Ob vsem plazu izmišljenih postopkov in stotinah narokov je župan prosil za preložitev samo v 73 primerih. Bodisi zaradi bolezni ali pa zaradi službenih potovanj in drugih obveznosti na občini ali v Državnem svetu. In seveda vsakič podkrepljeno z uradnimi dokazili. Na njegovo prošnjo je bilo torej preloženih točno 18% razpisanih narokov.

Izkoriščanje občasnih županovih zdravstvenih težav je seveda zelo strateško, saj skušajo javnosti prikazati, da se župan izogiba sojenju in vleče postopke. Kot smo pokazali v prejšnjih prispevkih, to seveda ne drži, saj so celotna županova opravičila preložila dobrih osemnjast odstotkov obravnav in samo del teh je iz naslova zdravstenih težav. Ko torej pogledamo številke, pade slika, ki jo rišejo mediji.

Postopke dejansko zavlačuje sama mreža igralk in igralcev, ki od kriminalistične policije prek tožilstva do sodišča vodijo igro. Če ta mreža čaka celih devet let od nekega dogodka, preden vloži obtožnico, potem je povsem jasno, kdo je kriv za vsa zastaranja.

V tem primeru pa se ponovno odpira vprašanje, ali so kje meje, ki jih županova opozicija ne bo prestopila, ali pa v svojem boju res tolčejo na polno brez vseh zadržkov. Ali ni dovolj ves pritisk in kraja časa samemu županu; ni dovolj ves psihološki pritisk na družino, ki ga je res težko izdržati; ali se res lahko v političem boju zlorabi tudi zdravje, ta osrednja dobrina našega življenja? Kako nizkotno je venomer znova izkoriščati to karto, čeprav je župan že nekajkrat povsem transparentno predstavil svoje težave z zdravjem.

Jeretič: “Kako naj ljudje po vsem dogajanju še verjamejo v pravno državo? Saj pravniki sami vanjo več ne verjamejo.” Foto: arhiv ekoper.si

Če ga ne obtožujejo, da si je zdravstvene težave izmislil, potem pa si izmislijo, naj kar odstopi, če je bolan in ne more voditi občine. Ne more voditi občine? Ali opazujete preporod Kopra, ki se dogaja v živo pred vašimi očmi. Iz dneva v dan, iz leta v leto? Se vam zdi, da živite v občini, ki ni dobro vodena? Le povsem zagrenjeni sovražniki lahko v svojem prizadevanju za oblast razvoj Kopra zanikajo. Pa to redno počnejo.

Ko neka skupnost potone v tak kaos, kot danes vlada Sloveniji, je težko na novo postaviti meje in okvire. V političnem blatenju se danes uporabljajo vsa orožja. Ne napada se samo vsebino neke politike, ne napada se vizije razvoja. Napada se neposredno človeka, napada se njegovo družino, napada se zdravje. Ta povsem poblaznela politika je naravnost zasmradila stanje duha naše skupnosti. Namesto da bi uživali primerjalno visok standard življenja, varnost in mir, nam vsakdan grenijo poteze umazanih omrežij.

Moramo prečistiti slovensko pravosodje. Moramo kaznovati tiste, ki zlorabljajo svoj položaj. Kako je mogoče, da sodnik, ki mu na višji instanci zrušijo tudi več kot osemdeset odstotkov sodb, ni kaznovan? Kako je to mogoče? Kako naj ljudje po vsem dogajanju še verjamejo v pravno državo? Saj pravniki sami vanjo več ne verjamejo. Če bi radi zadihali tako, kot smo si konec osemdesetih let vsi obetali, bo čiščenje represivnih organov ključna naloga prihodnje vlade. Ne le sistemsko čiščenje, temveč seveda predvem kadrovsko. Preveč zlobnih ljudi je na položajih.

Sebastjan Jeretič