DomovNaši krajiFOTO: V Šmarjah obeležili dan krajevne skupnosti

FOTO: V Šmarjah obeležili dan krajevne skupnosti

Naši kraji Preglej vse novice
Deli vsebino

Šmarje je krajevna skupnost, ki jo je zaznamovalo kar nekaj zgodovinskih mejnikov. Vas Šmarje je bila namreč požgana kar dvakrat, a so jo krajani kljub temu postavili na noge. Ob Dnevu državnosti so v nedeljo, 25. junija obeležili dan krajevne skupnosti in 73. obletnico požiga vasi. Prireditve se je udeležil tudi podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič.

Za krajane sta tako obeležitev dneva državnosti Republike Slovenije kot tudi 73. obletnica požiga vasi, zgodovinsko pomembna dogodka, saj pričata o neizmerni moči in volji tukajšnjih prebivalcev, ki so se borili za mir in svobodo, ki ju uživamo danes.

“Za nas sta to zelo pomembna zgodovinska dogodka 73. obletnica požiga vasi in Dan državnosti Republike Slovenije. Naj bo spomin na požig vasi opomnik za naše zanamce, da je tudi to zelo pomemben del naše zgodovine. Ti spomini ne smejo zbledeti, saj sta pomen in poslanstvo sodelovanje ter preseganje medkulturnih konfliktov zelo pomembni. Stremeti moramo k sodelovanju in dobrim medsosedskim odnosom,” je v svojem govoru povedal predsednik KS Goran Malenič.

Prav našim dobrim odnosom in dobremu sodelovanju z občino z županom Borisom Popovičem na čelu, se lahko zahvalimo, da smo v preteklem letu izvedli številne projekte v naši skupnosti, ki pripomorejo k boljšemu in lažjemu življenju. V planu pa imamo še veliko drugih rešitev, ki jih uspešno rešujemo v sodelovanju z Mestno občino Koper,” je še dodal predsednik krajevne skupnosti Goran Malenič.

Zgodovina, ki priča o moči časa in volji, ki so vas ohranili vse do danes

Šmarje so med drugo svetovno vojno gorele dvakrat. 19. junija 1944 se je četa osemnajstih borcev pod poveljstvom mestnega komandanta Karla Veneta in komandirja Bruna Bizjaka pomikala proti Šmarjam. Ob prihodu v vas niso vedeli kaj je s partizansko patruljo in koliko sovražnikov je v vasi. Hitro odločanje in prava strategija je z učinkovito akcijo in presenečenjem ugnala štirikrat močnejšo nemško vojsko. Četa je rešila svojo tričlansko patruljo in približno 40 zaprtih domačinov. Vodstvo OF je pričakovalo maščevanje sovražnika za poraz, zato je ljudem priporočilo naj se umaknejo iz vasi. 21. junija 1944 je v Šmarje udarilo več kot 500 nemških SS-ovcev, ki so vas izropali in požgali do tal.

Cvetka Jagodič, slavnostna govonica je poudarila pomen solidarnosti in povezovanja. Foto: ekoper.si

“Danes si težko predstavljamo trpljenje ljudi, ki so se takrat skrivali po poljih in bljižnjih gozdovih. Zgubili so vse svoje imetje, saj so bili njihovi domovi požgani. Kljub temu so Šmarčani ostali uporni in zavedni. V Šmarjah so ugasnila življenja 118 žrtev fašizma. Vrednote svobodnega in enakopravnega sobivanje so bile vodilo delovanja ljudi in osnova za obstanek na svoji istrski zemlji,” je poudarila hrabrost ljudi, ki so se borili za našo državo slavnostna govornica Cvetka Jagodič, predsednica zveze upokojencev MOK. Dodala je še, da je ponosna, da živi v prostoru, ki je multikulturno obarvan in poudarila solidarnost, ki odlikuje Istro.

Spomini vžgani v borcih še živijo

Program ob obeležitvi praznika so popestrili še operni in koncertni baritonist Marko Kobal, Godba na pihala Marezige, MPZ Lopar, MePZ Alojz Kocjančič Puče-Koštabona in učenci Osnovne šole Šmarje. 

Prav posebno zahvalo pa je prejel Valerij Benčič, borec, ki je bil del čete osemnajstih borcev pod poveljstvom mestnega komandanta Karla Veneta in komandirja Bruna Bizjaka.

Valerij benčič v sredini je prejel posebno zahvalo. Foto: ekoper.si

“Nepričakovano smo takrat prišli na območje sovražnika, kjer smo se hitro uprli, brez da bi se pred tem posvetovali. Razvrstili smo se in prišli najprej v nek hlev, kjer smo našli dva Nemca, ki sta kadila in šele takrat ugotovili, da smo prišli v zasedo. Najprej smo torej presenetili in odstranili njiju ter odšli naprej, na juriš. Prvi je padel njihov komandant. Nato smo tudi vse otale spodili iz vasi in rešili 46 talcev,” se je poraza Nemcev spomnil borec Valerij Benčič.