Na zemljiščih ob hitri cesti med Serminom in Bertoki, ki so opredeljena kot prvovrstna in trajno varovana kmetijska zemljišča, namesto poljščin rastejo orjaški jumbo plakati. Nekatera od teh zemljišč so celo v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki prekomerno oglaševanje opravičuje s stališčem, da montažne konstrukcije ne onemogočajo kmetijske rabe zemljišč. Verjetno gre za največji poklon slovenske birokracije avtorju zbirke humoresk o Butalcih, katerega 150. obletnico rojstva praznujemo letos.
O skrajnih paradoksih prekomernega zunanjega oglaševanja, ki ne predstavlja samo vizualnega onesnaževanja, temveč ogroža tudi varnost v cestnem prometu, so spregovorili v televizijski oddaji 24ur Inšpektor, kjer so pod drobnogled vzeli nemoč države proti sami sebi.
Oddaja 24ur Inšpektor: Ne problematiziramo oglasov, pač pa popolno anarhijo, kje vse stojijo
“Čeprav se Dars že dolga leta zavzema za popolno prepoved oglasov ob avtocestah, saj ti močno preusmerjajo voznikovo pozornost, pa naš zakon prepoveduje oglaševanje le znotraj varovalnega pasu, to je pri avtocestah 40, pri hitrih cestah pa 35 metrov. A kot lahko vidite, so se oglaševalci kaj hitro znašli in postavili takšne ogromne plakate na mejo varovalnega pasu. Kršitev je veliko. Inšpektorji za ceste so v treh letih in pol obravnavali 575 nelegalno postavljenih plakatov ob državnih cestah. Številke so vsako leto višje. A da ne bo pomote, v tem prispevku ne problematiziramo oglasov, pač pa popolno anarhijo, kje vse stojijo. Na kulturnih spomenikih, na rodovitni zemlji ali pa tu, kjer kvarijo lepoto naše dežele. Krivci pa so zakonska anarhija, prelaganje odgovornosti, neučinkovite inšpekcije in predvsem pomanjkanje estetike in čuta do narave,” ugotavlja novinarka Maja Roš Kanellopulos.
Kot primer dobre prakse je izpostavila Francijo, kjer so oblasti v krajih z manj kot 10.000 prebivalci popolnoma prepovedali plakatiranje. V prispevku se je dotaknila tudi vožnje po gorati švicarski pokrajini, kjer ni opaziti nobenih plakatov, in jo primerjala s Kranjsko Goro. “Kranjska Gora je bila pred leti zgled vsem slovenskim občinam. Narava tu ni bila okrnjena s plakati. Občinski akti jih še danes prepovedujejo, izjema je 12 lesenih panojev. A če jih na kozolcih zgledno ni, plakati kazijo krajino na zasebnih travnikih. Občinski inšpektorji so nemočni,“ je sklenila novinarka.
Celotno oddajo 24ur Inšpektor si lahko ogledate na tej povezavi.
Mestna občina Koper kot primer dobre prakse odstranjevanja oglaševalskih panojev
Nič boljši ni popoln kaos, ki je nastal v Mestni občini Koper po tem, ko je koprska občinska uprava kot prva vzela stvari v svoje roke in z občinskim inšpektoratom odstranila več kot 40 jumbo plakatov in 126 obešank na občinskih površinah.
“Pride točka preloma, kjer emisija te nesnage in predvsem nevarnost zaradi improvizacije postavljanja oglaševanja na različnih lokacijah prekrši mero in začne ogrožati kraj in krajane,” je nazorno povedal vodja koprskega občinskega inšpektorata Ljubiša Mihajlović.
Oglaševalci pa niso dolgo čakali križem rok. Požvižgali so se na smernice lokalne politike in tudi na koprske občane, ki so se uprli prekomernemu oglaševanju. Plakatna mesta, postavljena na zasilnih konstrukcijah na zasebnih zemljiščih, rastejo kot gobe po dežju! Da gre za nevarne objekte, priča tudi dogodek ob lanski burji, ki je kot hišico iz kart zrušila več oglaševalskih panojev na območju Toncityja v Kopru. Panoji so bili postavljeni tik ob pločniku in cesti in bi lahko resno ogrozili varnost pešcev in voznikov.
Občine opozarjajo, država pa sedi na ušesih
V prispevku oddaje 24ur Inšpektor so o problemu prekomernega oglaševanja spregovorili različni strokovnjaki. Krajinska arhitekta z Biotehniške fakultete Darja Matjašec je povedala, da „ti oglasni plakati zelo komercializirajo odprt javni prostor. Tipičen primer je Slovenska cesta (v Ljubljani, op. ur.), kjer plakati ali pa ta vrsta plakatov zelo konkurira drevoredu”.
Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora pa ugotavlja, da „učinkovitega nadzora nad tem ni. Problem je pač, da je oglaševanje v javnem prostoru razpršeno med več zakonov“.
FOTO in VIDEO: Oglasni panoji resno ogrožajo varnost občank in občanov Kopra
Na koncu so lokalne skupnosti tiste, ki potegnejo kratko, saj s strani pristojnih državnih uradov preprosto ni rešitev, še manj ukrepov. Vodja koprskega občinskega inšpektorata Ljubiša Mihajlović je povedal, da je njihov urad o tem opozorili državne inšpekcije že več kot leto dni nazaj. “Nobenega odziva do danes ni, približno eno leto je tega,” je še dodal.
Na negativen vpliv, ki ga ima prekomerno oglaševanje ob avtocestah ali hitrih cestah, že leta opozarjajo tudi na Darsu. Ugotavljajo namreč, da večina teh objektov s svojo velikostjo ali osvetlitvijo vleče pozornost voznikov nase in ko voznik gleda ta sporočila, ne spremlja dogajanja na cesti.
Tak je tudi primer oglaševanja z jumbo plakati ob hitri cesti pri Bertokih. Gre za ogromne površine, ki kazijo podobo krajine in mesta, obenem pa predstavljajo resno nevarnost za voznike ob hitri cesti. *
Na Ministrstvu za infrastrukturo ostajajo gluhi za opozorila Darsa in lokalnih skupnosti, med katerimi je najbolj izpostavljena ravno Mestna občina Koper. Trdijo, da gre za kompleksno materijo, ki posega v različna zakonodajna področja. Zato tudi prihajajoča reforma zakona o cestah tega področja ne bo uredila.
