Povsem v senci tega dogajanja se je odvijala druga zanimiva bitka: potrjevanje poslovnega načrta za leto 2014. Nadzorni svet skuša prikazati poslovni načrt za letošnje leto kot premalo ambiciozen glede predvidenega prometa, hkrati pa skušajo zmanjšati predvidene investicije, češ da jih je preveč.
In prav tu se zapleta. Zgodba o incidentu, za katerega sicer ni opravičila, a je zasebne narave in ni vezan na vodenje podjetja, o čemer smo že pisali (ALI BO SLOVENIJA DOBILA NOBELOVO NAGRADO?), je dejansko v drugem planu.
Ključna je razprava o letošnjem načrtu, saj bo to pomembno odločalo o uspešnosti podjetja ter s tem tudi o uspešnosti naše lokalne skupnosti.
In zakaj se zapleta pri načrtu investicij? V priloženem pismu, ki ga je predsednik uprave Gašpar Gašpar Mišič poslal delničarjem družbe, lahko preberete, da je nujno nadoknaditi zamujeno. Že leta so namreč uprave zanemarjale investicije in s tem dejansko prispevale k manjši konkurenčnosti družbe.
Tako so recimo v zadnjih mesecih že z nekaj manjšimi investicijami v Luki Koper izjemno povečali pretočnost blaga iz pristanišča na železniške tire. Vrsta takih manjših posegov lahko zelo poveča učinkovitost pristanišča in s tem seveda prispeva k večjemu dobičku, kar so pokazali ravno rezultati zadnjega kvartala preteklega leta. Zato so tudi te manjše investicije pomembne, čeprav so v senci velikih posegov, kot je poglabljanje na eni strani ter ureditev kamionskega terminala ter novih cestnih vhodov v pristanišče na drugi.
Sedanje vodstvo Luke Koper želi torej nadoknaditi zamujeno ter tako ujeti korak s sosednjimi pristanišči, ki vztrajno napredujejo.
Tudi odzivi predstavnikov zaposlenih kažejo, da je sedanja vodstvena ekipa na pravi poti. Prav tako uživa podporo poslovnih partnerjev, ki so za podjetje ključni. In ne nazadnje, tudi odnosi med tem tako pomembnim podjetjem in lokalno skupnostjo so se končno uredili.
Torej je vodstvu podjetja uspelo uskladiti odnose z vsemi tremi ključnimi dejavniki: z lokalno skupnostjo, z zaposlenimi ter, najbolj pomembno, tudi s poslovnimi partnerji.
Kaj torej stoji za delovanjem državnih nadzornikov, ki očitno sledijo predvsem navodilom političnega vrha ter medijev? Ali se z zaviranjem poslovnega načrta in s tem tudi zaviranjem investicij, ki so bistvene za uspeh Luke Koper, dejansko skrivajo drugačni nameni?
V prihodnjih tednih bo prav o tem tekla razprava, saj so vse glasnejše govorice, da se je Vlada Alenke Bratušek dejansko dogovorila z nemškim finančnim in političnim vrhom, da jim proda našo Luko Koper.
In čeprav je jasno, da bi bila privatizacija številnih drugih državnih podjetij dobrodošla, je v primeru Luke Koper vrsta razlogov, ki kažejo, da bi bila prodaja, še posebej Nemčiji, naravnost neumna.
Zato je zelo pomembno, da odpremo razpravo o tem vprašanju. Nesprejemljivo je dogovarjanje pod mizo, ki si ga dovoli Alenka Bratušek, še posebej, ker z dosedanjim delom ni pokazala, da bi imela kaj dosti pojma o gospodarski politiki.
In prav argumentacija predsednika uprave Luke Koper Gašpar Gašparja Mišiča, ki je glede tega usklajen tako z zaposlenimi kot z lokalno skupnostjo, je očitno velika ovira za interese državnega vrha in ljudi povezane z njimi. Ali se državni nadzorniki zato tako močno trudijo zadušiti razvoj pristanišča z zavračanjem poslovnega načrta?
Več o tej temi v prihodnjih tednih. V prilogi pa si lahko preberete pismo predsednika uprave Luke Koper poslano delničarjem družbe.
Če vas zanima več o aktualnem dogajanju povezanem s to temo, lahko preberete še:
ALI BO SLOVENIJA DOBILA NOBELOVO NAGRADO?
NA KATEREM SVETU JE TA SVET S KANALA A?
KOMU ALI ČEMU LAHKO VERJAMEMO DANES?
PRIZADEVANJA RASTODERJA V LUKI KOPER NE RAZUMEJO KOT IZSILJEVANJE
»STRNIMO VRSTE IN POKAŽIMO LJUBLJANI, DA NISMO NEUMNI«
