Jezik skozi fiziko

0
592

Po podatkih Unesca kar 6000 jezikom po svetu grozi izumrtje. Za njihovo ohranitev je tako pomembno tudi razumevanje dinamike zamenjave jezika. S pomočjo fizike so znanstveniki na Dunaju proučevali širjenje in izumiranje slovenščine na avstrijskem Koroškem, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Njihova ugotovitev je, da sta število govorcev in občevanje med govorci bolj odločilnega pomena, kot jezik, ki se govori v posamezni župniji.

Fiziki namreč lahko s t. i. modelom difuzije izračunajo, kako se delci, kot so atomi, širijo v določenem času in prostoru. Tovrstni model je moč prenesti tudi izven fizike, kot je npr. širjenje življenja, bolezni ali govoric. Če obstajajo ustrezni podatki, je mogoče tudi ugotoviti, kako pride do zamenjave jezika, torej, če se oseba odpove svojemu jeziku na račun drugega jezika.

Računalniške simulacije, matematika in fizika

Avstrijska lingvistka in fizičarka Katharina Prochazka in avstrijski fizik Gero Vogl sta tako uporabila podatke o občevalnem jeziku iz ljudskih štetij na avstrijskem Koroškem med letoma 1880 in 1910 ter 1971 in 2001.

Foto: bbc.com

“Naše računalniške simulacije kažejo, da sta število govorcev na enem kraju in možnost občevanja z drugimi ljudmi, ki govorijo isti jezik, bistvena dejavnika za ohranitev ali zamenjavo jezika,” je ob tem pojasnila Prochazka.

Dodala je, da gre sicer za rezultat, ki je na dlani, a so sedaj lahko to prvič matematično dokazali, kar v lingvistiki ni samoumevno. V lingvistiki se pogosto dogaja, da se ve, kaj bi lahko imelo vpliv na jezik, je pa to težko znanstveno dokazati.

Za ohranitev jezika potrebno le minimalno število govorcev

Simulacija je prav tako pokazala, da je za ohranitev jezika potrebno minimalno število govorcev v posameznem kraju ali okolju. “Ne obstaja pa magična številka ali meja, ko bi lahko rekli, da bo jezik izumrl,” je pojasnila Prochazka. Jezik, ki se govori v župniji, naj bi tako imel manjši vpliv na zamenjavo jezika, podobno pa to velja za jezik, v katerem se poučuje v šolah, čeprav so ta vidik preiskali samo za obdobje habsburške monarhije.

Na Dunaju so tudi ugotovili, da imajo mestna območja pri razvoju jezika lastno dinamiko. Med letoma 1880 in 1910 je tako slovenščina v večjih mestih v realnosti izginjala hitreje, kot je to napovedal model. Nasprotno pa je med letoma 1997 in 2001 število oseb, ki govorijo slovensko v urbanih območjih, naraščalo hitreje kot pri modelu.

“Očitno je jezik tukaj postal spet znamenje identitete in povečalo se je tudi zavedanje, da večjezikovnost ni slabost, pač pa odpira številne možnosti,” je še dejala znanstvenica.