Šege in navade ob starem letu

0
1690

Novoletni čas je poln spominov na bogato slovensko ljudsko izročilo, na stare šege in navade, ki izvirajo še iz poganskih verskih in posvetnih obredov. Novoletni prazniki naj bi bili čas, ko se vračajo duhovi prednikov, v teh dneh naj bi bilo mogoče napovedati tudi prihodnost, ki pa jo lahko spremenimo le s posebnimi dejanji.

Za silvestrovo in Svete tri kralje je značilno obredno kajenje oziroma blagoslov doma, kar pomeni obrambo pred uroki in drugimi nevarnimi nadnaravnimi silami.

Za dvanajsteronočje, ki se pričenja z božičem, sta bila nekdaj značilna tudi čaranje in vedeževanje na različne načine in z različnimi pripomočki. Zanimivo je predvsem vedeževanje s pomočjo figur, ki nastanejo med vlivanjem stopljenega svinca ali voska v mrzlo vodo.

vedezevanje
Za dvanajsteronočje, ki se začenja z božičem, sta bila nekdaj značilna tudi čaranje in vedeževanje. Foto: duhovnost.eu

Novoletni čas zaznamuje tudi uporaba različnih simbolov za srečo. Mušnice, pikapolonice, škrati, štiriperesne deteljice, zvonovi, sveče, podkve, dimnikarčki, prašički in slončki so motivi, ki jih lahko podarjamo kot amulete, kar pomeni, da so apotropejski in odvračajo zlo, bolezni in nesreče.

Tudi iz kuhinje naj zadiši po tradiciji

Zelo star obred je povezan z božično-novoletno mizo, lepo pogrnjeno s prtom, na kateri je nekdaj stal obredni božični kruh ali poprtnik. Danes je poprtnik nadomestila potica, ki je za božič na čisto vsaki mizi. Največkrat je to orehova potica, ponekod na Primorskem pa je med nadevom tudi popečen nariban kruh. Na Cerkljanskem poznajo več vrst »pajtic«, na Dolenjskem pa naravnost obožujejo ocvirkovko. Ob številnih dobrih jedeh, ki jih na Slovenskem pripravljamo ob božiču in novem letu, pa mora biti predvsem obilo perutnine. Na Primorskem med božičnimi jedmi ne sme manjkati bakala ali polenovka. Zadnja leta je popularen tudi tatarski biftek.

sveti trije kralji
Sveti trije kralji se imenuje krščanski praznik, ki se vsako leto 6. januarja praznuje v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku. Foto: servizioliturgico.it

Koledovanje

Koledovanje izvira iz rimskih časov, od tod tudi ime. Prvi dan v mesecu so Rimljani imenovali calandae. Še posebno imenitne so bile kalende ob začetku leta.

V božičnem času, ki traja od 24. decembra do 6. januarja, so po naših vaseh hodili božični koledniki, svetoštefanjski koledniki, tepežkarji, bohinjski otepovci, novoletni koledniki in trikraljevski koledniki. Danes lahko kolednice slišimo pri božični maši.

Neobremenjeno v novo leto

Čas okoli zimskega solsticija, ko sonce umre in se ponovno rodi, je nekoč veljal za skrivnosten čas. Ljudje so se morali pomiriti z duhovi prednikov in z duhovi rasti. Novo leto je nov začetek, zato je preteklost treba pustiti za seboj. Temeljito pospravite stanovanje in se znebite vsega starega, pokvarjenega ali tistega, česar ne uporabljate več. Leto 2017 začnite sveže, sproščeno in predvsem spontano. *