DomovNoviceSvet v presežkih: Predor Gotthard, megalomanski projekt pod Alpami

Svet v presežkih: Predor Gotthard, megalomanski projekt pod Alpami

Novice Preglej vse novice
Deli vsebino

Gotthard Base Tunnel je železniški predor v švicarskih Alpah, ki povezuje dolino Reuss v švicarskem kantonu Uri in dolino Ticino. Več kot 57 kilometrov dolg predor, ki so ga za železniški promet odprli 11. decembra lani, velja za najdaljši predor na svetu.

Z izgradnjo predora Gotthard Base Tunnel so želeli povečati kapaciteto lokalnega prometa skozi Alpe in hkrati skrajšati pot med Južno in Severno Evropo, torej med Sredozemljem in Severnim morjem.

Razbremenitev cestnega prometa

Izgradnja predora pomeni znatno razbremenitev lokalnih cest, saj lahko večina tovornega prometa poteka po železniških tirih. Hkrati je predor velikanska pridobitev tudi z ekološkega vidika, saj se je zmanjšalo število tovornjakov, ki so do sedaj prevažali tovor po lokalnih cestah.

Predor je sestavljen iz dveh cevi. Foto: Techonews

Predor je sestavljen iz dveh cevi, ki sta dolgi 57,09 in 57,104 kilometra. Je najdaljši železniški predor in najdaljši predor na svetu za katerokoli vrsto prometa nasploh. Z njegovo izgradnjo so omogočili hitrejšo povezavo med kraji; potovanje med Zürichom in Milanom je krajše za celo uro. Vlaki lahko vozijo skozi predor s hitrostjo do 250 km/h.

Gotthard Base Tunnel lahko primerjamo s predorom pod Rokavskim prelivom (imenovan tudi Evrotunel), ki povezuje Francijo in Veliko Britanijo. Ta je dolg nekaj več kot 50 kilometrov. Impozanten je tudi podatek, da se na določenih predelih gorovje nad švicarskim predorom Gotthard povzpne tudi nad 2300 metrov nadmorske višine.

Predor, ki mu ni videti konca. Foto Spiegel.de

Na preboj tunela čakali dolgih 10 let

Prve preglede geološke sestave tal so na predvideni trasi izvedli leta 1993. Po skrbno načrtovanih nadaljnjih korakih so nato leta 1999 začeli z dejanskim vrtanjem. Izvajalci so se morali prebiti skozi 73 različnih tipov kamnin. Izkopali so za 28 milijonov ton skal, kamenja in peska, ki so ga nato zdrobili in v nadaljevanju gradnje predora uporabili pri izdelavi betona. Do prvega preboja ene izmed cevi je bilo treba čakati vse do oktobra 2010, vrtanje pa je bilo končano šele leto kasneje. Sledila so dela na notranji infrastrukturi. Tiri, električna napeljava, telekomunikacije in varnostni sistemi so bili izvedeni do leta 2016, ko je bil v juniju predor tudi predan v uporabo švicarskim železnicam, ki so nato začele fazo testiranj.

Po svetu že snujejo zamisli, kako titulo iz Švice prenesti drugam. Foto: baslerhofmann

Na Kitajskem že napovedali odvzem titule

Predor Gotthard je tehnološki presežek, ki so ga gradili kar 17 let, a je njegova titula najdaljšega predora že ogrožena. Na Kitajskem naj bi kaj kmalu nastal predor, ki bo dolg kar 123 kilometrov, 80 kilometrov pa naj bi bil dolg tudi načrtovan predor med Finsko in Estonijo.

Lestvica svetovnih gradbenih dosežkov se hitro spreminja, saj ob otvoritvi enega v zamislih inženirjev že nastaja nov gradbeni projekt, ki bo v tem ali onem presegel prejšnjega. In prav to dela svet inženirskih projektov zanimiv in razburljiv. *